1. Functionalized micellar membranes from medicinal mushrooms as promising self-growing bioscaffoldsNika Kučuk, Mateja Primožič, Željko Knez, Maja Leitgeb, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Micellar or mycelial membranes from medicinal mushrooms are self-growing fibrous polymeric biocomposites that are biocompatible, biodegradable, cost-effective, and environmentally friendly. In this study, the cultivation process for the medicinal mushrooms Ganoderma lucidum and Pleurotus ostreatus has been optimized via submerged cultivation to maximize growth and promote the formation of micellar membranes with high water-absorption capacity. Optimal growth conditions were achieved at an alkaline pH in a medium containing malt extract for G. lucidum, while for P. ostreatus, these were in a glucose-enriched medium. The hydrophilic underside of the micellar membranes led to a high-water uptake capacity. These membranes exhibited a broad spectrum of functional groups, thermal stability with decomposition temperatures above 260 °C, and a fibrous and porous structure. The micellar membranes from both mushrooms were additionally functionalized with mango peel extract (MPE), resulting in a uniform and gradual release profile, which is an important novelty. They also showed successful antimicrobial activity against Escherichia coli and Staphylococcus aureus growth. MPE-functionalized micellar membranes are, therefore, innovative biocomposites suitable for various biomedical applications. As they mimic the extracellular matrix of the skin, they are a promising material for tissue engineering, wound healing, and advanced skin materials applications.
Ključne besede: medicinal mushrooms, Ganoderma lucidum, Pleurotus ostreatus
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (6,62 MB) |
2. Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko deloNastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje
zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. Protimikrobna aktivnost funkcionaliziranih micelarnih struktur za terapevtske namene : magistrsko deloAnja Mešl, 2024, magistrsko delo Opis: Glive predstavljajo dragocen vir prehranskih dopolnil, aminokislin, beljakovin, vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov in maščob. Proizvajajo številne bioaktivne spojine, ki jih lahko uporabljamo v industriji, biotehnologiji, farmaciji in medicini. Terapevtski gobi Ganoderma lucidum in Pleurotus ostreatus se že vrsto let uporabljata v zdravilne namene.
Cilj magistrske naloge je bil optimizirati pogoje rasti micelarnih struktur (MS), kot so pH, čas gojenja in vrsta hranilnega tekočega medija, saj ti pogoji bistveno vplivajo na rast micelija in izoblikovanje MS. Najvišjo prirast MS G. lucidum smo dosegli v hranilnem mediju z dodatkom sladnega ekstrakta, medtem ko za P. ostreatus v mediju z dodatkom glukoze. Ugotovili smo, da je bila pri obeh glivah zagotovljena najboljša rast pri pH 8,5. Nadalje smo z optimiranjem časa ugotovili, da sta za nastanek MS G. lucidum potrebna 2 tedna, medtem ko za P. ostreatus 3 tedni.
MS predstavljajo naravne, trajnostne in biorazgradljive materiale, ki se lahko uporabljajo tudi za terapevtske namene, kot je izdelava obližev za celjenje ran, saj se v njihovo strukturo učinkovito ujamejo različne učinkovine s protimikrobnimi lastnostmi. Proučevali smo morfologijo, kemijsko sestavo in hidrodinamične lastnosti pridobljenih MS. MS smo tudi funkcionalizirali z ultrazvočnim ekstraktom iz olupkov manga oz. antibiotikom ciprofloksacinom kot referenčno učinkovino. Primerjali smo njihove karakteristike z referenčnimi strukturami (MS brez funkcionalizacije z učinkovinami) ter določili učinkovitost ujetja, in vitro sproščanje ter protimikrobne lastnosti funkcionaliziranih MS. Rezultati kažejo na učinkovito ujetje učinkovin v MS obeh terapevtskih gob in postopno sproščanje učinkovin iz MS. Prav tako so MS z ekstraktom oz. antibiotikom uspešno zavirale rast Gram-negativnih (Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa) in Gram-pozitivnih bakterij (Bacillus cereus, Staphylococcus aureus).
Ključne besede: micelarne strukture, Ganoderma lucidum, Pleurotus ostreatus, karakterizacija, funkcionalizacija, protimikrobnost
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 42
Celotno besedilo (4,85 MB) |
4. Aktivnost intracelularnih encimov iz gob z antikancerogenim delovanjem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKaja Gajšt, 2023, diplomsko delo Opis: Zdravilne gobe se zaradi bogate sestave z bioaktivnimi spojinami, ki izkazujejo spekter zdravilnih lastnosti, vedno bolj uveljavljajo kot naravni vir zdravilnih učinkovin. Več raziskav dokazuje, da zdravilne gobe, kot sta Pleurotus ostreatus in Ganoderma lucidum, vsebujejo antioksidativne učinkovine. Diplomsko delo opisuje pridobivanje intracelularnih encimov iz razraščenih micelijev P. ostreatus in G. lucidum s homogeniziranjem in z izpostavljanjem v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2). Osredotočili smo se na encime z antioksidativnim delovanjem, in sicer superoksid dismutazo, katalazo in peroksidazo ter proučevali njihovo aktivnost v pripravljenih vzorcih, ki smo jih pridobili iz gob z uporabo različnih metod za pridobivanje intracelularnih encimov. Zanimal nas je vpliv posamezne metode za pridobitev intracelularnih komponent iz micelija gob (homogenizacija ali izpostavitev v SC CO2) in uporabljenih parametrov (čas izpostavitve in tlak; v primeru uporabe SC CO2) na koncentracijo proteinov in aktivnost navedenih encimov v pridobljenih vzorcih.
Rezultati kažejo, da smo tako z uporabo homogenizatorja kakor tudi z izpostavitvijo micelija gob v SC CO2 uspešno odprli glivne celice saj smo v teh vzorcih določili višjo koncentracijo proteinov kot v primeru klasične ekstrakcije micelija gliv s pufrom (primerjalni vzorec). V vzorcih pridobljenih s homogenizacijo oz. izpostavljanjem v SC CO2 smo določili višjo aktivnost superoksid dismutaze in prisotnost katalaze, medtem ko je bila aktivnost peoksidaze nižja kot v primerjalnem vzorcu. Najvišjo aktivnost encimov smo zaznali v vzorcih, ki so bili izpostavljeni v SC CO2 pri 200 bar 5 ur. Ugotovili smo, da koncentracija proteinov v vzorcih s časom homogeniziranja in inkubiranja v SC CO2 ter z naraščanjem tlaka z izpostavitvijo v SC CO2 narašča.
Ključne besede: antioksidativni encimi, odpiranje celic, superkritični ogljikov dioksid, homogeniziranje, Ganoderma lucidum, Pleurotus ostreatus
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 93
Celotno besedilo (3,31 MB) |
5. Production of enzymes from medicinal mushrooms : master's thesisGonzalo Herranz Gómez, 2022, magistrsko delo Opis: The purpose of this master's thesis was to determine the ability of certain organisms of the kingdom Fungi to produce a series of enzymes in their active form by solid-state fermentation. In this study, two types of fungi were used, Pleurotus ostreatus and Ganoderma lucidum. For this purpose, different growth media, cultivation times (8 and 10 days), extraction procedures (shaking and homogenization) and extraction medium (distilled water, sodium citrate buffer and sodium phosphate buffer) were used.
First, for P. ostreatus mushroom, the optimization of the extraction procedure and time for isolation of enzymes in their active form (α-amylase, glucoamylase, cellulase, laccase, and protease) was studied. It was observed that the highest total protein concentration in mycelium extract was obtained by 8 min of homogenization (0.8607 mg/mL, and distilled water). Using the shaking procedure, the highest enzyme activities were achieved for α-amylase (24 h, 8.0413 U/mL, and sodium citrate buffer) and protease (3 h, 0.0040 U/mL, and sodium citrate buffer). With the homogenization process, the highest activities were achieved for the enzymes glucoamylase (10 min, 6.7113 U/mL, and sodium citrate buffer) and laccase (8 min, 12.2500 U/mL, and sodium citate buffer).
For the mushroom G. lucidum, the growth medium and the extraction procedure were optimized, using the same extraction medium (sodium citrate buffer). In this case, α-amylase, glucoamylase, cellulase, laccase, protease, catalase, peroxidase, superoxidase dismutase (SOD), and lipase were studied. It was observed that the highest total protein concentration was obtained with 4 min of homogenization (0.0338 mg/mL). Furthermore, using the homogenization process, the highest activities were achieved for α-amylase (4 min, 16.3459 U/mL) and SOD (4 min, 9.2615 U/mL). With the shaking procedure, the highest activities were achieved for cellulase (3 h, 1.6332 U/mL), lipase (3 h, 16.924 U/mL), glucoamylase (3 h, 14.6737 U/mL), peroxidase (3 h, 0.0156 U/mL), protease (3 h, 0.0080 U/mL) and laccase (24 h, 20.7083 U/mL).
Ključne besede: medicinal mushrooms, Pleurotus ostreatus, Ganoderma lucidum, total proteins, enzymes activities.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 1836; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,56 MB) |
6. Izolacija encimov iz pleurotus ostreatus : magistrsko deloAnže Peklar, 2021, magistrsko delo Opis: Pleurotus ostreatus ali bukov ostrigar je ena izmed najbolj kultiviranih gob v komercialne namene na svetu. Vsebnost širokega spektra encimov in drugi bioučinkovin omogoča njegovo uporabo v različnih panogah. Zaradi vedno večjega pomena pri aplikacijah učinkovin iz gob v industriji in naraščajoče ekonomske zanimivosti le-teh magistrska naloga opisuje izolacijo encimov ɑ-amilaze, lakaze, celulaze, proteaze, glukoamilaze iz ekstrakta micelijev gobe P. ostreatus z dvema različnima pristopoma, gelsko kromatografijo in SDS-PAGE elektroforezo.
Analiza z gelsko kromatografija je pokazala, da je izolacija encimov možna ob predpostavki, da potovanje posameznih encimov ni ovirano zaradi neprimerne poroznosti gela, vsebnosti primesi ali pa celo medsebojnega zaviranja potovanja encimov s podobnimi molskimi masami po koloni. Problem, ki se je pojavil, je bilo neizoblikovanje vrha na kromatogramu pri elucijskem volumnu posameznega preiskovanega encima. Elucijski volumni so bili pridobljeni z eksperimentalno določenimi molekulskimi masami encimov. Kontrola učinkovitosti izolacije pa je bila izvedena z določevanjem encimske aktivnosti posameznega encima v izolatu. Ekstrakt smo nato analizirali še s SDS- PAGE elektroforezo. Ugotovili smo, da je pri 12 (w/v) % separacijskem gelu možno izolirati vse preiskovane encime, katerih molekulske mase so glede na proteinski marker sovpadale z eksperimentalno določenimi, razen proteaze in celulaze. Iz teh rezultatov sklepamo, da imata obe uporabljeni tehniki izolacije encimov potencial za aplikacije v laboratorijskem in industrijskem merilu. Z optimizacijo postopka ekstrakcije naravnih materialov iz micelija gliv ter parametrov izbrane izolacijske tehnike pa je možno celo pričakovati izolacijo z večjo ločljivostjo, encimsko aktivnostjo, selektivnostjo in čistoto produkta.
Ključne besede: izolacija encimov, Pleurotus ostreatus, ekstrakt, gelska kromatografija, SDS-PAGE elektroforeza, ɑ-amilaza, lakaza, celulaza, proteaza, glukoamilaza
Objavljeno v DKUM: 03.01.2022; Ogledov: 997; Prenosov: 122
Celotno besedilo (13,06 MB) |
7. Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus : magistrsko deloMihaela Taljan, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame.
Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške.
Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta.
Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Objavljeno v DKUM: 09.06.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 118
Celotno besedilo (5,03 MB) |
8. Gojenje pleurotus ostreatus na različnih substratih iz odpadnega materiala : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMonika Gobec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno gojenje Pleurotus ostreatus na različnih odpadnih substratih iz kmetijstva z namenom pridobitve visoko aktivnih encimov. Gojišča so bila zasnovana iz rastnega medija, pšeničnih otrobov ter izbranih substratov (slama, trava, bučke,kumare, breskev, marelica, hruška ter paprika). Po osmih dneh inkubacije smo s postopkom ekstrakcije pridobili ekstrakte encimov, ki smo jim določili koncentracijo (vsebnost) proteinov, aktivnost ter specifično aktivnost izbranih encimov celulaze, lakaze ter α- amilaze. Zanimal nas je razrast glive v posameznih vzorcih ter prirast/izguba biomase po osmih dneh gojenja.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1115; Prenosov: 91
Celotno besedilo (4,43 MB) |
9. Vpliv sestave gojišča na aktivnost encimov iz Pleurotus ostreatus : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAnja Konajzler, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus na različnih gojiščih, ki so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov ter sezonskega sadja in zelenjave. Proučevali smo vpliv sestave gojišča na prirast glive ter na aktivnost encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v ekstraktih po 8 dneh gojenja glive. Razrast glive smo spremljali 8 dni in v določenih intervalih spremljali prirast oz. zmanjšanje biomase.
Po 8 dneh smo ekstrahirali encime iz razrastlega P. ostreatus na izbranih gojiščih. Določili smo koncentracijo proteinov ter aktivnost in specifično aktivnost posameznih encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v encimskih ekstraktih. Nato smo iz encimskih ekstraktov pripravili zamrežene encimske skupke (CLEAs). Določili smo učinkovitost imobilizacije, nato pa še aktivnost in specifično aktivnost za vse 3 encime v CLEAs. Zanimala nas je tudi stabilnost CLEAs, ki smo jo skladiščili pri 4°C. Preostalo aktivnost CLEAs smo zasledovali po 2 in 4 tednih skladiščenja pri 4°C.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, stabilnost encimov
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1847; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,98 MB) |
10. Razgradnja lignina med preraščanjem gobe pleurotus ostreatus na lignoceluloznem substratu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMelisa Gjura, 2019, diplomsko delo Opis: Lignocelulozni substrati so v večji meri sestavljeni iz lignina, vsebujejo pa tudi hemicelulozo in celulozo. Če želimo lignocelulozne materiale uporabljati v različne industrijske namene, je razgradnja lignina pomemben predkorak. Lignin se lahko razgrajuje v fazi preraščanja z določeno gobo. Gobe izločajo specifične encime, ki pomagajo razgrajevati lignin do te mere, da se lahko nadalje vršijo reakcije s celulozo in hemicelulozo. Razgradnja lignina je v naravi počasen proces.
V laboratorijskem merilu smo želeli preveriti vpliv prisotnosti gobe Pleurotus ostreatus na razgradnjo lignina. Zanimala nas je razlika med razgradnjo lignina dveh substatov in sicer slame ter miskantusa. Oba substrata spadata med lignocelulozne materiale, vendar ima pšenična slama v osnovi večji delež lignina, kot pa miskantus. Eksperiment je temeljil na različnih substratih, ki so bili predobdelani z isto gobo. Inkubacijski čas vzorcev je bil 30 dni. Merili smo razliko v vsebnosti lignina na začetku in na koncu preraščanja, ter v različnih vmesnih časovnih intervalih. Vzorci so bili predhodno pripravljene mešanice piščančjega gnoja z žagovino in substatom, preraščenim z gobo v različnih razmerjih. Kot kontrolne vzorce smo pripravili tudi mešanice substrata, ki ni bil predobdelan z gobo P. ostreatus ter piščančjega gnoja z žagovino v enakih razmerjih. Opazovali smo razliko v razgradnji lignina. Da bi rezultate podkrepili, smo kvantificirali nekatere monosaharide, ki bi morali nastajati, medtem ko se lignin razgraja.
Ugotovitve diplomskega dela so, da je inkubacijski čas 30 dni bistveno prekratek za znatno zmanšanje koncentracije lignina v lignoceluloznih substratih. Žal nismo dokazali niti, da goba pozitivno vpliva na razgradnjo lignina. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo Klasonove metode, so razpršeni in ne dajejo jasnega vpogleda, kako in koliko lignina je moč razgraditi na izbranih substratih. Z raziskavami nismo uspeli dokazati neposredne korelacije med razgradnjo lignina in vsebnostjo monosaharodov, saj dobljeni rezultati nakazujejo na to, da gobe nastale monosaharide porabijo kot vir enegije za svojo nadaljno rast.
Ključne besede: lignin, monosaharidi, Klasonova metoda, Pleurotus ostreatus
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1333; Prenosov: 108
Celotno besedilo (3,84 MB) |
