1. Transforming a relational database to blockchain based smart contractsMartin Domajnko, 2024, magistrsko delo Opis: Tehnologije veriženja blokov in Web3, zlasti pametne pogodbe, ponujajo pomembne prednosti na področju transparentnosti, varnosti in decentralizacije. Vendar pa integracija tehnologij Web3 v obstoječe poslovne prakse in preoblikovanje obstoječih centraliziranih sistemov, temelječih na t. i. Web2 v decentralizirane sisteme Web3, prinaša precej izivov. Ti izhajajo iz temeljnih razlik med sistemi Web2 in Web3. Medtem ko se sistemi Web2 zanašajo na centralne entitete in zaupanje v posrednike, sistemi Web3 delujejo po decentraliziranih načelih, ki izpostavljajo transparentnost podatkov, uporabniško osredotočeno interakcijo in interakcije brez posrednikov. Naše delo ponuja praktičen pristop k migraciji obstoječih sistemov Web2 v Web3, s čimer poskušamo zmanjšati razpon med tradicionalni sistemi in tehnologijo veriženja blokov. V uvodnem poglavju najprej predstavimo motivacijo za reševanje obravnavanega problema ter natančno opredelimo izziv, ki ga naslavljamo. Poleg tega predstavimo raziskovalna vprašanja, na katera skušamo skozi zaključno delo odgovoriti, ter opredelimo cilje zaključnega dela. Predstavimo tudi hipoteze, ki smo jih oblikovali pred začetkom raziskovanja in pisanja zaključnega dela, metodologije, uporabljene v raziskavi, ter predpostavke in omejitve, ki smo jih upoštevali med delom. Uvodu sledi poglavje, kjer se posvetimo tehnologiji veriženja blokov. V tem poglavju najprej podamo kratek zgodovinski in tehnični pregled tehnologije veriženja blokov, nadaljujemo z razlago virtualnega stroja Ethereum in pametnih pogodb ter zaključimo z obravnavo področja Web3 in decentraliziranih aplikacij. V tretjem poglavju nato podamo splošen pregled podatkovnih baz in podrobneje predstavimo relacijske podatkovne baze, saj so te del naše rešitve. Del naše rešitve je tudi protokol za indeksiranje glavne knjige verig blokov The Graph, ki ga podrobneje predstavimo v četrtem poglavju. Tukaj predstavimo tudi podgrafe in njihovo vlogo v kontekstu indeksiranja podatkov, sam postopek indeksiranja podatkov v protokolu The Graph ter zaključimo s pregledom, kako poteka poizvedovanje podatkov iz pametnih pogodb. Jedro našega dela predstavlja peto poglavje, kjer predstavimo inovativen pristop za avtomatizacijo generiranja pametnih pogodb v jeziku Solidity iz podatkovnih baz PostgreSQL, saj predstavljajo relacijske baze jedro večine klasičnih aplikacij in s tem tudi začetno točko transformacije v Web3 rešitev. Naša rešitev razvijalcem zagotavlja trdno osnovo, ki lahko pospeši migracijo iz arhitekture Web2 v Web3. Orodje, ki je tudi rezultat dela, generira osnovno kodo za podporne storitve za indeksiranje podatkov, s čimer naslavlja ključne izzive Web3, kot sta zmogljivost poizvedb in dostopnost podatkov, hkrati pa ohranja vse prednosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. Našo implementacijo smo ocenili z uporabo sintetičnih testnih primerov in praktičnega scenarija. Praktični scenarij, ki ga predstavimo v šestem poglavju, je uporabil relacijski podatkovni model baze za sledenje produktov v dobavni verigi. Ustvarjeno osnovno kodo za Web3 sistem, vključno s pametnimi pogodbami in storitvami za indeksiranje podatkov, smo nato razširili in izpopolnili ter razvili celovit izdelek za sledenje lokalno pridelanim artiklom v dobavni verigi. Sedmo poglavje nato zajema analizo podatkov, zbranih med razvojnim procesom in izvajanjem študije primera. V tem poglavju uporabimo izbrane ugotovitve za ovrednotenje hipotez, zastavljenih v uvodu. Delo zaključimo s predstavitvijo sklepnih ugotovitev. Ključne besede: Web3, pretvorba, Web2, pametne pogodbe, relacijski podatkovni model Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9 Celotno besedilo (3,44 MB) |
2. Goljufije s pametnimi pogodbami : magistrsko deloLuka Modic, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bilo podrobno proučeno pojavljanje prevar s pametnimi pogodbami in kriptovalutami. Finančne prevare so spremljale človeštvo že vsaj od srednjega veka, ko so storilci izkoriščali vojne in se izdajali za bogate vojne ujetnike, da bi zbirali denar od nevednežev. Z razcvetom interneta so se te goljufije preselile na splet, kjer so njihov razvoj omogočili predvsem elektronska pošta in socialna omrežja.
Sprva so storilce omejevale možnosti prenosa denarja od žrtve k njim, vendar pa je pojav kriptovalut, nevidnega, virtualnega plačilnega sredstva, ki ga omogočajo internet in računalniki, prinesel tudi izvedbo hitrih plačil brez nadzornikov ali posrednikov. Ta inovacija je omogočila tudi pojav posebnih programov, ki se imenujejo pametne pogodbe.
V raziskavi so analizirane različne vrste prevar, ki so pogoste v svetu decentraliziranih financ (DeFi). Poseben poudarek je bil namenjen naravi pametnih pogodb, njihovi decentralizirani strukturi in ranljivosti za zlorabe. Ugotovljeno je, da pametne pogodbe odpravljajo potrebo po posrednikih ter omogočajo neposredno avtonomno izvrševanje pogodbenih določil. Kljub temu pa so obravnavane tudi inherentne nevarnosti in ranljivosti teh digitalnih orodij.
Raziskava je identificirala specifične goljufive aktivnosti, povezane s pametnimi pogodbami, kot so ustvarjanje in nenadno izginotje projektov, manipulacija z zalogo kovancev ter izvrševanje skritih funkcij v pogodbah. Ocenjeni so gospodarski vplivi teh prevar na posameznike in širše finančne sisteme. Predstavljene so študije primerov, ki prikazujejo različne tehnike prevar, kot so Ponzijeve sheme in napadi s phishingom. Obravnavani so bili tudi izzivi pri regulaciji in varnosti pametnih pogodb zaradi pomanjkanja standardiziranega nadzora. Zaključeno je bilo, da kljub pomembnim prednostim pametnih pogodb njihova potencialna zloraba zahteva temeljit nadzor in robustne varnostne ukrepe. Ključne besede: kriptovalute, pametne pogodbe, finančne prevare, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12 Celotno besedilo (767,22 KB) |
3. Analiza in primerjava platform za razvoj pametnih pogodb na verigah blokov : diplomsko deloSimon Brecl, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu opisali osnovne koncepte tehnologije veriženja blokov in pametnih pogodb. Predstavili smo najbolj razširjene platforme, ki omogočajo razvoj in delovanje pametnih pogodb in jih lahko uporabimo za ustvarjanje javnega ali zasebnega omrežja verig blokov. Enakosti in razlike platform smo prikazali v primerjalni tabeli. Na podlagi analize smo za razvoj pametne pogodbe izbrali platforme Ethereum, Neo, EOS, Hyperledger Fabric in Quorum. V praktičnem delu smo z uporabo orodij, ki jih nudijo platforme, implementirali pametne pogodbe za izbran scenarij in delovanje testirali v lokalnih omrežjih. Na koncu smo pridobljene rezultate prikazali v tabeli in jih analizirali. Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, decentraliziranost, platforme, pametne pogodbe Objavljeno v DKUM: 13.05.2021; Ogledov: 1449; Prenosov: 218 Celotno besedilo (1,65 MB) |
4. Uporaba orakljev pri razvoju pametne pogodbe na verigah blokovŽiga Flis, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se bomo seznanili s tehnologijo veriženja blokov, pametnimi pogodbami, oraklji ter platformo za razvoj pametnih pogodb. Pametne pogodbe same po sebi ne morejo dostopati do podatkov, ki so zunaj njihovega omrežja. Orakelj je način, s katerim lahko pametna pogodba komunicira z zunanjim svetom. Deluje po principu, da poskuša biti zaupanja vredna identiteta in da v našem imenu izvede transakcijo na pametno pogodbo, s katero v to prenese želene podatke. Namen diplomskega dela je analiza ponudnikov orakeljskih storitev. Prav tako je cilj storitve orakljev ob implementaciji testirati pametne pogodbe na platformi Ethereum ter jih med seboj primerjati glede na format podatkov, katere podpirajo, glede na dostopnost dokumentacije, hitrost izvajanja ter preprostost uporabe. Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, pametne pogodbe, oraklji, decentraliziranost Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 2604; Prenosov: 163 Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. |
6. Analiza uporabniške izkušnje kripto valutnih borzJani Jovan, 2017, magistrsko delo Opis: Čas je spremenljivka, ki na vseh področjih prinaša spremembe v razvoju. Vendar se pa skozi čas ni spremenila ena glavna potreba ljudi, in to je potreba po denarju. Denar lahko smatramo kot najpomembnejšo dobrino, saj je denar tisti, ki omogoča zamenjavo za dobrine, potrebne v našem vsakdanu. Ampak tudi denar ni bil imun na spremembe, ki jih prinaša čas. Tako je denar skozi svoj razvoj prišel iz školjk do sedaj najbolj aktualnih kripto valut, ki so tudi osnovno področje, iz katerega je vzeta tema tega magistrskega dela. Zaradi naraščajočega zanimanja investitorjev nad kripto valutami, se je povečalo tudi število ponudnikov (borz), ki omogočajo trgovanje s kripto valutami. Iz tega razloga smo se odločili, da bomo v sklopu tega magistrskega dela podrobneje predstavili določene kripto valutne borze in jih med seboj primerjali.
Kot povedano, je ponudba kripto valutnih borz v tem trenutku že precej obširna in primerjava med vsemi ponudniki ne bi bila možna. Pri sami primerjavi je treba upoštevati tudi to, da niso vse borze namenjene isti ciljni skupini investitorjev. Namen primerjave v tem magistrskem delu je, da se glede na tip investitorja identificira za njegove potrebe in želje primerna borza.
Za zagotovitev optimalne primerjave smo v prvem koraku omejili število borz, ki jih bomo primerjali. Ker pa se kripto valutne borze že same po sebi delijo v dve kategoriji, in sicer v fiat in ne-fiat borze, smo se odločili, da bomo za vsako kategorijo izbrali po dva predstavnika. Tako smo v našo raziskavo vključili naslednje štiri borze, kot predstavnika fiat borz Bitstamp in Kraken ter kot predstavnika ne-fiat borz pa Poloniex in Bittrex. Vse štiri borze smo primerjali na podlagi šestih kriterijev, ki zajemajo področje varnosti, provizij pri trgovanju, odzivnosti podpore, postopek verifikacije, podprte plačilne metode in kot končno tudi uporabniško izkušnjo. Slednjo smo preizkusili preko testnega uporabnika in s pomočjo lastnih izkušenj pri trgovanju na zgoraj navedenih borzah.
Končna primerjava na področju kripto valutnih borz je pokazala, da je v tem trenutku trg kripto valut zelo volatilen, zaradi česar investitorjem tudi omogoča tako hitre in visoke prihodke kot tudi odhodke. Zaradi te volatilnosti in nenehnih sprememb na trgu tako na strani ponudbe, povpraševanja kot tudi na strani zakonodaje so borze primorane k nenehni adaptaciji. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi to, da kakovost in specifikacija borz niha v skladu z nihanjem na trgu. Iz tega razloga smo za našo primerjavo izbrali tudi stabilnejše obdobje, ki bi pokazalo dejansko delovanje vsakega od predstavnikov. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je imel Bitstamp glede na ocene pri izbranih kriterijih skupno najvišjo oceno, pri čemer je bil tudi boljši predstavnik fiat borze kot Kraken. Na drugem mestu se je glede na skupno oceno znašel Bittrex, ki ga tako smatramo kot boljšega predstavnika ne-fiat borz.
Trg kripto valutnih borz je še v nastajanju, saj se spreminja tako ponudba kot število ponudnikov. Prav zato je v prihodnosti še ogromno izzivov ter možnosti za napredek in rast. Ključne besede: kripto valuta, kripto valutna borza, Blockchain, ICO, kripto žetoni, pametne pogodbe. Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1808; Prenosov: 286 Celotno besedilo (2,73 MB) |