| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Paliativna oskrba pacienta z rakom debelega črevesa in danke
Nika Repnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paliativna oskrba je celostna obravnava neozdravljivo bolnega pacienta in podpora njegovim najbližjim. Osnovni namen paliativne oskrbe je s primernimi postopki in ukrepi izboljšati kakovost življenja pacienta in njegovih najbližjih. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja pri pacientih z rakom debelega črevesa in danke. Metode: Zaključno delo je pripravljeno na osnovi pregleda znanstvene literature, ki smo jo iskali po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed, West of Science in Sage. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Samo analizo in sintezo podatkov smo predstavili s tematsko analizo. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati: V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovili smo, da je na to temo izvedenih premalo raziskav, ki bi ponudile konkretne odgovore. Razprava in zaključek: Pomembno je, da se s paliativno oskrbo pri pacientih z rakom debelega črevesa in danke prične v samem procesu zdravljenja dovolj zgodaj, kar posledično omogoči izboljšano kakovost življenja pacienta.
Ključne besede: Paliativna oskrba, rak debelega črevesa in danke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 422; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (497,62 KB)

2.
Vloga spiritualne oskrbe pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v okviru paliativne oskrbe
Jan Breznik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spiritualna oskrba je pomemben del zdravstvene oskrbe zlasti, ko se soočamo s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbi. Spiritualne potrebe pacientov v paliativni oskrbi so povezane z iskanjem smisla in namena življenja ter smisla doživljanja bolezni, povezanosti z drugimi ljudmi, bogom in naravo, pogovora o smrti, najboljšega izkoristka lastnega časa in neodvisni. S pregledom literature želimo prispevati k opolnomočenju medicinskih sester in jih spodbuditi k zagotavljanju varne, kompetentne in na osebo osredotočene spiritualne oskrbe pacientov v paliativni obravnavi. Metode: Uporabili smo sistematični pristop, ki je vključeval metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Članke smo iskali v angleškem jeziku s pomočjo podatkovnih baz PubMed, CHINAL, SAGE in Web of Science. Proces iskanja literature smo prikazali v diagramu PRISMA, sintezo izbranih virov smo prikazali s pomočjo tematske analize. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 1.236 zadetkov. V končno analizo smo vključili 10 zadetkov. Rezultati tematske analize so prikazani v temah: spiritualne potrebe, intervencije spiritualne oskrbe, omejitve spiritualne oskrbe ter vprašanja pacientov. Razprava in zaključek: Spiritualna oskrba je zelo pomemben vidik v paliativni oskrbi pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo. Vključevanje spiritualnosti in spiritualne oskrbe v celostno obravnavo je za pacienta ključnega pomena, saj lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: paliativna oskrba, spiritualna oskrba, vloga, pregled
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (784,41 KB)

3.
Awareness and expectations of visitors to family medicine practices about palliative care in Slovenia
Erika Zelko, Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost javnosti, pričakovanja, palliative care, public awareness, expectations
Objavljeno v DKUM: 22.01.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (313,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozo
Maša Sinkovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni. Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 988; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (967,91 KB)

5.
Spiritualne potrebe pacientov z rakom v paliativni oskrbi
Nika Pleteršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Spiritualnost je del vsakega posameznika, zajema njegove vrednote, prepričanja, pomen, namen ter odnose z drugimi. Zagotavljanje spiritualne oskrbe je poudarjeno tudi v načelih paliativne oskrbe. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere spiritualne potrebe so najpogostejše pri pacientih z rakom v paliativni oskrbi.
Ključne besede: spiritualne potrebe, pacienti z rakom, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (688,32 KB)

6.
Spiritualna oskrba družine z umirajočim otrokom
Ana Štok, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Umiranje otroka je v današnjem svetu razmeroma redek pojav, a je najbolj tragičen dogodek za družino. Družina v času umiranja otroka doživlja psihosocialno in spiritualno trpljenje, ki se lahko razvije v zapleteno žalovanje. S spiritualno oskrbo lahko družini olajšamo trpljenje in ji omogočimo lažje spoprijemanje z otrokovo smrtjo. Metode: Izvedli smo narativni pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, Web of Science in SAGE. Za prikaz izbora literature smo uporabili diagram PRISMA flow. Podatke smo analizirali in sintetizirali s pomočjo vsebinske analize izbrane tematike. Izbrane članke smo kritično ocenili s pomočjo ocenjevalnega orodja. Rezultati: Skupnih zadetkov je bilo 126, v končno analizo smo vključili šest raziskav, pri čemer smo odkrili tri glavne podteme: občutki in čustva družine z umirajočim otrokom, spiritualne potrebe družine z umirajočim otrokom ter viri pomoči in podpore. Odkrili smo, da družina čuti potrebo po podpori s strani zdravstvenih delavcev in da jim spiritualnost predstavlja vir moči. Razprava in sklep: Rezultati pregleda literature kažejo na to, da družini spiritualna oskrba omogoča lažje spoprijemanje in doživljanje umiranja otroka. Prav tako lahko iz rezultatov sklepamo, da so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in izobraževanja zdravstvenih delavcev o lastni spiritualnosti ter o tem, kako jo nuditi pacientom in njihovim družinam.
Ključne besede: spiritualnost, spiritualna oskrba, družina, umirajoč otrok, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 1095; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1010,78 KB)

7.
Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi
Hana Cifer, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Pomen družinske oskrbe pri paliativni oskrbi, usmerjeni na osebo
Katja Pungeršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paliativna oskrba obravnava bolnike s kronično neozdravljivo boleznijo in jim omogoča čimbolj kakovostno življenje. Prav tako njihovim svojcem daje podporo, jim pomaga in nudi oporo in pomoč pri žalovanju po smrti. Vloga družine je tako zelo pomembna. Bolnikom daje moč in podporo ter voljo premagovati težke trenutke. S pregledom literature želimo ugotoviti pomen vključenosti družine v paliativno oskrbo. Metode: Uporabili smo sistematični pristop, ki je vključeval metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Vso literaturo smo poiskali s pomočjo mednarodnih baz podatkov v CINAHL, PubMed, Cochrane Library in Google Scholar. Pri iskanju smo določili vključitvene in izključitvene kriterije. Proces poteka iskanja in izbora relevantne literature smo predstavili na PRISMA diagramu. Uporabili smo metodo tematske analize in sinteze podatkov. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 1586 zadetkov. V končno analizo smo jih vključili 10. Analiza podatkov se je pokazala v temah paliativna oskrba, pomen družinske oskrbe in predlogi za izboljšanje družinske in paliativne oskrbe. Razprava in zaključek: Družinska oskrba je zelo pomembna. Vključevanje družine in svojcev ter pomembnih drugih je za bolnika ključnega pomena. Kot najpomembnejšo je treba izpostaviti komunikacijo, poslušanje drugih in upoštevanje želja ter iskanje kompromisov.
Ključne besede: pomen, družinska oskrba, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 943; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (849,09 KB)

9.
Odprta pravna in etična vprašanja glede legalizacije medicinske konoplje za uporabo v paliativni oskrbi : magistrsko delo
Vesna Žebrek, 2022, magistrsko delo

Opis: Konoplja velja za učinkovito rastlino, ki se lahko uporablja v prehrambni, industrijski in medicinski panogi. Njene pozitivne učinke so potrdile tudi določene raziskave ter tako pripomogle k postopni legalizaciji konoplje, ki je potekala na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Uporaba konoplje se je tako zakonsko uredila za medicinske, znanstveno-raziskovalne in učne namene. Ob delni zakonski ureditvi uporabe konoplje pa se postavi vrsto pravnih in etičnih vprašanj. Predvsem je za vsakega posameznika pomembno, za katera zdravstvena stanja se bo lahko uporabljala. Različna farmacevtska podjetja so že začela razvijati zdravila na osnovi konoplje, ki lajšajo simptome določenih bolezni, ampak so za posameznika težko dostopna zaradi nacionalnih ureditev, ki določajo avtorizacijo zdravila. Takšna ureditev močno vpliva na terminalno bolne, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Rešitev za takšne bolnike bi bila v legalizaciji gojenja konoplje, saj bi tako hitreje prišli do sestavin, ki so potrebna za zdravila in hkrati zmanjšala odvisnost od uvoza. Takšna ureditev ni samo pri nas, ampak velja za vse članice Evropske unije in podpisnice različnih mednarodnih konvencij. Iz primerjalno pravne analize je razvidno, da v državah članic Evropske unije velja standard, ki ga morajo spoštovati pri urejanju legalizacije konoplje. Za razliko od evropske ureditve, imajo v zvezni državi Kalifornija celovito urejeno področje uporabe, posedovanja in gojenja konoplje za medicinsko in za rekreativno (osebno) uporabo. Poleg pravnih vprašanj se ob urejanju delikatnega področja postavljajo tudi določena etična vprašanja, ki posledično vplivajo na zakonsko ureditev. Predvsem se postavljata dve glavni vprašanji, in sicer kdaj končati zdravljenje terminalnega bolnika in začeti lajšati bolečine in zakaj je konoplja uvrščena pod substance, ki jih je potrebno strogo regulirati, medtem ko so druge substance, ki močno vplivajo na človeško telo, prosto dostopne. Raziskovanje vplivov konoplje na človeško telo je v polnem razsegu, zato bo moralo pravo slediti novim dokazom in celovito urediti to področje. Pomembno je, da bo zakonodajalec ob sprejemanju ali dopolnjevanju zakonov prisluhnil zdravstveni in farmacevtski stroki.
Ključne besede: medicinska konoplja, paliativna oskrba, pravni vidik, etični vidik, zakonodaja, lajšanje bolečin, pozitivni učinki.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (895,61 KB)

10.
Obravnava bolnika s kostnimi zasevki v domači oskrbi
Florian Jens Lobenwein, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Značilnost napredovalnega raka dojk so zasevki, ki se širijo v oddaljene organe s hematogenim razsojem. Med pogostejša mesta zasevanja prištevamo kosti zaradi dobre prekrvavljenosti, kjer zasevki povzročajo tanjšanje kostne strukture in posledično zlome kosti ter zaplete, ki so lahko za bolnika življenjsko nevarni. Namen diplomskega dela je bil raziskati celostno zdravstveno obravnavo bolnika s kostnimi zasevki v patronažnem varstvu in ugotoviti kakovost življenja bolnika v domačem okolju. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študijo primera bolnice z rakom dojke, zasevanim v kosti, v domačem okolju. Pridobljene podatke smo proučili, analizirali in jih opisno predstavili. Rezultati: Težave, ki se najpogostejše pojavljajo pri bolnici, oboleli z napredovalnim rakom dojke, so neznosne, stalno prisotne zbadajoče bolečine na mestu zasevanja raka v kosti, upad telesnih aktivnosti zaradi predpisane terapije, zaprtje, ki povzroča neugodje, ter depresija in strah. Večino naštetih težav je mogoče nadzorovati s predpisano terapijo in nefarmakološkimi ukrepi. Razprava in sklep: Napredovalni rak dojke je dokaj pogosto obolenje pri ženskah, ki lahko drastično spremeni kakovost življenja obolele, kar posledično negativno vpliva na potek in iztek bolezni. Medicinske sestre pri obravnavi predstavljajo pomembno vlogo usmerjanja in izvedbe zdravstvenovzgojnega dela bolnice in svojcev ter nudenja pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: kostni zasevki, paliativna zdravstvena nega, oskrba na domu, rak dojke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1162; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (574,32 KB)

Iskanje izvedeno v 6.71 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici