| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preiskovalni intervju po modelu PEACE : diplomsko delo
Vanesa Islam, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: zaslišanje, tehnike, kognitivni intervju, preiskovalni intervju, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno: 23.11.2010; Ogledov: 2325; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (468,02 KB)

2.
Kritičen prikaz zasliševalskih tehnik : diplomsko delo
Eva Slivka, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: preiskovanje, zaslišanje, tehnike, kognitivni intervju, model PEACE, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno: 18.04.2012; Ogledov: 1660; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (455,00 KB)

3.
Legalnost in legitimnost posredovanja v Siriji
Marko Železnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu je obravnavano vprašanje legalnosti ter legitimnosti vojaškega ali drugačnega posredovanja v konfliktu, ki se je pričel leta 2011 v Sirski arabski republiki (v nadaljevanju Sirija). V skoraj štirih letih trajanja te morije se je namreč večkrat pojavilo vprašanje, če je kakršno koli posredovanje drugih držav sploh na voljo; ali bi bilo takšno posredovanje zakonito po veljavnem mednarodnem pravu ter če ne, ali bi do njega vseeno moralo priti. Možnosti za takšno posredovanje so sicer zmeraj bile na razpolago v obliki avtorizacije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Varnostni svet), vendar od pričetka konflikta pa do danes Varnostni svet ni uspel sprejeti zavezujoče resolucije o takšnem ukrepu, saj Rusija in Kitajska vztrajno uporabljata svojo pravico do veta. Avtorizacija Varnostnega sveta pa predstavlja le eno izmed dveh izjem členu 2(4) Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Ustanovna listina), ki predpisuje prepoved grožnje ali uporabe sile in je mnogokrat predmet različne interpretacije. Druga izjema temu členu je "neodtujljiva" pravica do samoobrambe suverenih držav, ki je zapisana v 51. členu Ustanovne listine in tudi brez tega izrecnega zapisa obstaja v mednarodnem običajnem pravu. V okviru VII. poglavja Ustanovne listine so različne države tako že iskale povode za posredovanje na osnovi samoobrambe, vendar nobeni ni uspelo dokazati, da je pogojem za ukrepanje iz takšnih razlogov zadoščeno. Zaradi prej omenjene različne razlage člena 2(4) so nekatere države, recimo Združene države Amerike (v nadaljevanju Združene države), poskušale kot legalno predstaviti tudi oboroževanje opozicijskih skupin, kar nima prave podpore v očeh mednarodne skupnosti; ali pa so preprosto želele "kaznovati" Sirijo z arhaičnim institutom oboroženih povračilnih ukrepov, ker je ta uporabila kemično orožje na svojem civilnem prebivalstvu. Mnogi ministri, svetovalci, pravni strokovnjaki ali celo laiki pa so bili mnenja, da je v primeru takšne paralize Varnostnega sveta najbolje popolnoma zaobiti njegovo avtorizacijo, da bi se lahko rešilo človeška življenja. Tako so se pojavile zahteve – tudi širše javnosti – po humanitarni intervenciji ali podobni obliki posredovanja na humanitarnem temelju. Ponovno so tudi tukaj mnenja zelo deljena in ne obstaja enostavna ali nesporna rešitev. Še vedno se v očeh mednarodne javnosti in v okviru mednarodnega prava namreč šteje, da je posredovanje brez avtorizacije Varnostnega sveta nedopustno. To velja ne glede na primer Kosova, ki se v tej situaciji le stežka uporabi kot precedens, čeprav se tudi v primeru Sirije rado omenja koncept "nelegalnega, vendar legitimnega", ki je bil leta 1999 uporabljen kot pojasnilo za bombardiranje ciljev v Srbiji. Na tej točki ni povsem jasno, zakaj določene države niso poskušale doseči odobritve posredovanja pri drugih mednarodnih organih, kot recimo Generalni skupščini, in so se zanašale zgolj na morebitne resolucije Varnostnega sveta, ki pa nikoli niso bile sprejete. Če bi namreč Varnostni svet predložil zadevo Generalni skupščini, veto pravice tam ne bi bilo mogoče uporabiti in morda bi se pojavila možnost za izhod iz mrtve točke. V vsakem primeru se po podrobni analizi zdi, da v trenutnem pozitivnem mednarodnem pravu niti ob zelo razširjeni interpretaciji člena 2(4) ne obstaja izrecna pravica do posredovanja v Siriji brez avtorizacije Varnostnega sveta ali obstoja okoliščin samoobrambe. V mednarodnem običajnem pravu pa velja, da so nekateri instituti preprosto premalo razviti ali nimajo dovolj osnove v praksi držav, da bi bili zares uporabni. Kolikor humanitarna situacija v Siriji sicer zahteva odziv mednarodne skupnosti, trenuten razvoj prava na tem področju ne ponuja jasne rešitve zunaj okvirjev, ki jih zastavlja besedilo Ustanovne listine.
Ključne besede: Sirija, Kosovo, Libija, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi (responsibility to protect – R2P), kemično orožje, Varnostni svet OZN, člen 2(4) Ustanovne listine OZN, 51. člen Ustanovne listine OZN, Uniting for Peace resolucija
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 975; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (917,72 KB)

4.
Tehnike preiskovalnih intervjujev v Angliji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Monika Krvina, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o tehnikah preiskovalnih intervjujev v Angliji. Skozi ves ta čas od začetka zasliševanja pa do danes so psihologi in drugi strokovnjaki v Angliji ugotovili, da morajo v primeru, če želijo pridobiti resnične ter pravilne informacije, spremeniti način intervjuvanja, saj je bilo v preteklosti kar nekaj primerov napačnih priznanj, ponekod pa se to še danes množično pojavlja. Diplomsko delo zajema kratek povzetek preiskovalnega postopka v Angliji, postopek samega preiskovalnega intervjuvanja ter podroben opis PEACE modela in drugih tehnik, ki jih uporabljajo za intervjuvanje osumljencev, prič in žrtev. PEACE model se je razvil v Angliji, uporabljajo in hkrati nadgrajujejo ga od leta 1986, da postaja še boljši in učinkovitejši. Poskušala sem zbrati vse raziskave iz preteklosti do danes in ugotoviti kako in kje se je intervjuvanje izboljšalo ter kje so potrebne še dodatne izboljšave. Zanimalo me je tudi, kakšne sisteme imajo nekatere druge države, ter katere od njih so že prevzele PEACE model oziroma se zgledujejo po Angliji in katere ne. Končno pa me je zanimalo tudi kakšen sistem imamo v Sloveniji ter ali se lahko primerja z drugimi sistemi (predvsem angleškim) ali ne.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, preiskovalni intervju, tehnike, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno: 01.07.2014; Ogledov: 806; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
6.
Odkrivanje laži v preiskovalnih razgovorih
Anja Muc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o odrivanju laži v preiskovalnih razgovorih. Lažnivci so čez leta razvili nešteto strategij, ki jih danes nekateri uspešno uporabljajo v preiskovalnih razgovorih, da zavajajo preiskovalce. Čez leta je nastalo tudi kar nekaj študij, ravno z namenom odkrivanja teh strategij in izboljšanja policijskih sposobnosti za prepoznavo lažnivcev ter s tem prepoznavo njihovih prevar. V prvem delu diplomskega dela je zajeta kratka predstavitev pojma laganja in laži, kakšne vrste laži poznamo in zakaj ljudje sploh lažemo. V drugem delu je poudarek na strategijah osumljencev ter prepoznavi teh strategij (glede na verbalne in neverbalne znake), kakšni so znaki prevar in kako prepoznati prevaro v preiskovalnem intervjuju. Na koncu pa sta opisani še tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela ter njegove stopnje. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, katere so najbolj uporabljene strategije krivih osumljencev, kako prepoznati te strategije in kako k temu pripomoreta tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela, razvita v Angliji. V zadnjem delu sledi primerjava dveh člankov na temo verbalnih in neverbalnih znakov laganja, z namenom, da odkrijemo, čim več strategij in njihovih znakov. Za tem pa bomo primerjali še dva članka: eden bo predstavljal uspešnost tehnike kognitivnega intervjuja in drugi uspešnost PEACE modela pri zasliševanju osumljencev (krivih ali ne).
Ključne besede: preiskovanje, intervju, kognitivni intervju, laganje, laži, odkrivanje laži, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno: 05.01.2018; Ogledov: 481; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (962,39 KB)

7.
Razvoj, uporaba in prihodnost PEACE modela preiskovalnega intervjuja
Maša Janežič, 2019, magistrsko delo

Opis: Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado. Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja. Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.
Ključne besede: zaslišanje, tehnike, preiskovalni intervju, model PEACE, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (649,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici