| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POZITIVNI IN NEGATIVNI UČINKI DAVČNE KONKURENCE
Eva Vračko, 2012, diplomsko delo

Opis: Davčna konkurenca je in bo zmeraj prisotna po vsem svetu. O njej je v slovenski literaturi namenjeno presenetljivo malo pozornosti. Avtorji imajo o posledicah davčne konkurence različna mnenja. Genschel meni, da je davčna konkurenca škodljiva, Mitchell pa meni, da je potrebna, saj vzdržuje davčno učinkovitost. Da bi nad davčno konkurenco imeli boljši pregled in jo lažje razumeli, so ekonomisti davčno konkurenco razdelili v skupine. Ker pa poznamo tudi različne tipe davkov in davčnih sistemov, poznamo tudi različne tipe davčne konkurence, med katerimi so najpomembnejše neposredne tuje naložbe. Pri davčni konkurenci se srečujemo tako s pozitivnimi kot tudi negativnimi učinki. Negativna davčna konkurenca se pojavi takrat, kadar ima država namen privabiti čim več tujih naložb in vlagateljev. Organizacija OECD je sprejela poročilo o škodljivi davčni konkurenci, v kateri so opredeljene škodljive jurisdikcije. Pri davčni konkurenci gre torej za ljudi in vprašanje, ali ti uživajo svobodo ali ne. Razlikujemo tudi različne modele merjenja davčne konkurence (Leviathanov model, Tieboutov model, Osnovni model), ki različno vplivajo na zaloge javnih dobrin. Znotraj davčne konkurence pa se velikokrat pojavlja tudi pojem off-shore centri. To so območja, v katerih veljajo drugačna pravila poslovanja gospodarskih družb. Za off-shore avtorji uporabljajo različne izraze, kot so davčne oaze, davčni paradiži, proste cone, … Za njih velja, da ne zaračunavajo davkov ali pa so davki bistveno nižji kot v drugih državah. Tudi pri off-shore centrih ločimo negativne in pozitivne učinke. OECD pa navaja tudi tiste lastnosti, ki jih mora imeti neko območje, da ga lahko obravnavamo kot davčne oaze. Slovenija, pa še ni podala svojega stališča do off-shore jurisdikcij, seveda pa to ni neznanka med slovenskimi poslovneži in posamezniki.
Ključne besede: Davčna konkurenca, Osnovni model, Leviathanov model, Tieboutov model, OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj), off-shore centri.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 1796; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (669,38 KB)

2.
UČENJE PLAVANJA V PRVI TRIADI DEVETLETKE
Petra Draganić, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je v Sloveniji zelo velik poudarek na plavalnem opismenjevanju v prvi triadi devetletke. Pristojno ministrstvo je v letih 1998−1999 uresničilo cilj, da v učni načrt uvrstijo obvezne 20-urne plavalne tečaje. V diplomski nalogi je predstavljeno, s katerimi metodami in postopki je optimalno učenje plavanja ter kakšen pomen ima plavanje za življenje človeka nasploh. Predstavljeni so še cilji športne vzgoje v prvi triadi devetletke in katero raven znanja plavanja bi naj dosegli učenci v prvem triletju. Preučili bomo: • kakšni bazeni so primerni za učenje plavanja; • didaktične modele učenja; • stopnje učenja plavanja; • didaktična priporočila; • didaktične pripomočke; • napotke za izpeljavo plavalnega tečaja; • programe učenja z osnovnimi plavalnimi tehnikami. Osnovni cilj ministrstva in posledično tudi nas, ki poučujemo plavanje, je, da bi bil vsak učenec po končani osnovni šoli varen plavalec.
Ključne besede: plavanje, prva triada devetletke, osnovni program učenja, didaktični model, prosta tehnika.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 4554; Prenosov: 713
.pdf Celotno besedilo (824,79 KB)

3.
VPLIV ZALOG NA FINANČNO GOSPODARJENJE PODJETJA
Mitja Markoja, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali različne vidike pri nabavljanju tesnil za proizvodnjo vodovodnih pip v podjetju Y. Zanimalo nas je ali je za podjetje Y nabava tesnil iz Kitajske res optimalna kot je bilo v preteklosti prakticirano. Dejstvo je, da je kitajski dobavitelj pri nabavni ceni tesnila cenejši od domačega proizvajalca tesnil. Po drugi strani pa stroški skladiščenja tesnil upadejo kadar imamo vzpostavljen model »Just in time« z domačim dobaviteljem, saj je dobavni odlog bistveno krajši, kar omogoča podjetju Y vzdrževanje nizke količine zalog. Prav tako so stroški naročil pri dobavljanju od domačega proizvajalca tesnil očitno manjši, kot posledica bistveno nižjih transportnih stroškov. Na podlagi analiz in preračunov je podjetje Y prišlo do spoznanja da bodo povprečni letni stroški pri nabavi tesnil najnižji, če bomo dobavljali še naprej pri kitajskem dobavitelju s povečano količino posameznega naročila iz 90.000 tesnil/naročilo na ekonomsko količino naročila (EOQ), ki znaša 316.229 tesnil/naročilo. Na tak način bo podjetje Y zmanjšalo povprečne letne stroške za cca 3.000 €/leto samo pri nabavi tesnil.
Ključne besede: tesnila za vodovodne pipe, osnovni EOQ (ekonomska količina naročila) model, točka ponovnega naročanja, varnostne zaloge, optimizacija zalog, »Just in time«, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 02.09.2010; Ogledov: 2085; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici