| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017
Špela Chomicki, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

2.
Primerjava nepremičninskega trga Gorica - Nova Gorica
Mitja Barišić, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil preučiti nepremičninski trg v Novi Gorici in Gorici po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Pričakovati bi bilo, da se bodo Novogoričani po odprtju meje v večji meri odločali za nakup nepremičnin v Gorici. Za takšno domnevo obstaja več objektivnih razlogov, denimo večja ponudba, nižje cene, subvencije in nižji davki. Pregled obstoječega stanja pa je pokazal, da se Novogoričani kljub nakazanim prednostim le v manjši meri odločajo za nakup nepremičnin v Gorici. Preko pogovorov z nepremičninskimi agencijami v Novi Gorici in prek anonimne ankete, ki smo jo izvedli med Novogoričani, smo skušali ugotoviti, zakaj je temu tako. Glede na pridobljene podatke navajamo nekatera priporočila, ki bodo lahko v pomoč nepremičninskih agencijam pri oglaševanju prodaje nepremičnin v Gorici, pa tudi posameznikom, ki se zanimajo za nakup nepremičnine v Gorici. Novogoriške nepremičninske agencije morajo povečati obstoječo ponudbo nepremičnin iz Gorice. Pri tem se morajo podrobneje seznaniti z italijanskim nepremičninskim trgom in novogoriškim kupcem nuditi celovito podporo pri nakupu stanovanja, tudi v primeru reševanja praktičnih zadev (italijansko telefonsko omrežje, registracija avtomobila v Italiji, asistenca na italijanskih uradih v teku urejanja dokumentacij ipd.). Obenem lahko novogoriške nepremičninske agencije k oglaševanju nepremičnin v Gorici dodajo informacije o prednostih nabave nepremičnine v Gorici (nižje cene, nižji davki, subvencije ...). Pri tem bi morale dati večji težo na digitalni marketing in se oglaševati tudi prek socialnih omrežij. V povezavi s tem bi morale povečati senzibilnost do travmatične kolektivne memorije Slovencev, ki je povezana z obdobjem fašizma.
Ključne besede: Gorica, Nova Gorica, nepremičnine, marketing, digitalni marketing
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II.
Sara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 290; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (46,27 MB)

4.
KULTURA MAOROV IN NJIHOV VPLIH NA NOVOZELANDSKO DRUŽBO
Tanja Omerzel, 2011, diplomsko delo

Opis: Maorska kultura, dolge in razgibane plaže ter osupljiv rastlinski in živalski svet, ki je endemičen zaradi osamitve od ostalega sveta…to je le nekaj glavnih značilnosti Nove Zelandije, Aoteaore - dežele dolgega belega oblaka - kot ji pravijo Maori. Maori, ki so bili prvotno ljudstvo so jo naselili že v 10. ali 11. stoletju in razvili avtohtono kulturo, imenovano maorska kultura. Slednja temelji izključno na ustnem izročilu ter živi v srcih potomcev starodavnih Maorov, ki si prizadevajo ohraniti jezik, umetnost, mite in obrede svojih prednikov. Sicer pa je v zgodovini Nove Zelandije najbolj zanimivo vprašanje maorskega izvora. Kdo so bili njihovi predniki, od kod so prišli, kako in kdaj, kakšni so bili njihov jezik, prepričanja in način življenja, ki so jih prinesli s seboj, so vprašanja, ki so že dolgo predmet proučevanja. Natančnih podatkov žal ni, zaradi, že prej omenjene, ustne tradicije Maorov, hkrati pa tudi zgodovina in legende trdijo, da so Novo Zelandijo odkrili večkrat. Maorska kultura je bila nepogrešljiv del zgodovine Nove Zelandije ter tako kot v preteklosti tudi v prihodnje zgodovina odnosov dveh prevladujočih narodov in kultur. Osnovnim značilnostim maorske kulture pa namenjam naslednjih nekaj besed. Pri maorski religiji gre za politeistično verovanje, zanjo je značilen sistem verovanj, pri katerem gre za dejavnosti kot je sistem obredov in skupinska udeležba, hkrati pa je imela religija tudi velik vpliv v vsakdanjem življenju Maorov, kajti obsegala je kmetovanje, gradnjo hiš ter kanujev ter prevzela vlogo civilnega prava. Velik pomen pa sta imela duhovnik in karakia, kratko ponavljanje niza besed, ki je zaščitilo določene vsakdanje aktivnosti. Sicer pa pri maorski kulturi ne moremo mimo konceptov tapu, noa in mana, saj so to glavni koncepti maorskega vedenja in dejanja. Maorska družba je bila namreč visoko ritualizirana, rituali oziroma obredi so predstavljali obliko gledališča, povabili in zagotovili prisotnost pokojnih in pomembnih božanstev, zaščitili bogastvo celotne skupnosti… Pri maorskih obredih so prisotni elementi zemlje, vode in ognja. Voda je pri obredu Maorov prepoznavna kot očiščevalni element, ogenj pa poveča uresničitev težko pričakovanega rezultata. Kar se tiče mitov, ti se med različnimi maorskimi plemeni dokaj razlikujejo, zaradi njihove geografske izoliranosti, vendar pa vsi temeljijo na rodoslovju. V maorski kulturi obstaja izjemna raznovrstnost umetniških form, umetnost prežema celotno kulturo. Tako se kaže v besedah in pesmih, okraševanju telesa, tetoviranju moko, bojnemu plesu haka, v prostoru marae ter rezbarjenju lesa — whakairo rakau. V poznih 30. letih 19. stoletja se je začela kolonizacija Velike Britanije nad Novo Zelandijo. Tako je prišlo do stika Maorov z Evropejci. Kmalu je bila podpisana pogodba - Waitangi, s katero naj bi Maori odstopili suverenost svoje dežele britanski kroni, ki si je s tem dejanjem na vsiljen in neenakopraven način pridobila nadzor nad kolonizirano deželo. Tako je bilo 19. stoletje čas prevrata in borbe za Maore. Misijonarji so si prizadevali za ustanovitev misijonarskih postaj, da bi predstavili oziroma vsilili krščanstvo maorskim ljudem in jih naučili angleškega jezika. Tako je bilo med leti 1830 in 1850 videti očitne spremembe v kulturnem verovanju in obnašanju Maorov. Maori so se morali sprijazniti z dejstvom, da je evropska kolonizacija Nove Zelandije neizogibna in ne le začasna, temveč dokončna. Kljub tem nasprotjem pa se je v prvi polovici 20. stoletja končno pojavilo nekaj vidikov življenja na Novi Zelandiji, v katerih so Maori videli možnost svojega uveljavljanja med belimi priseljenci — Paheka. V novozelandskih vojnah so tradicionalne maorske skupnosti kazale visoko stopnjo hrabrosti v bitkah, njihov odziv na drugo svetovno vojno je pokazal vključenost v nacionalno življenje, maorski bataljon si je celo pridobil slavo in ime uspešne bojne enote v Severni Afriki in Italiji. Med tem pa so se doma številne ženske in moški javili za del
Ključne besede: Maori, kultura, tradicija, Nova Zelandija, Novozelandci
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
PLESNA ŠOLA MIRO NOVA GORICA
Monika Zajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena zgodovina goriške pokrajine, osvoboditev Gorice, nastanek mesta Nova Gorica, njegove kulturne in naravne znamenitosti. Navedeni so prvi utrinki plesa, ki so se začeli pojavljati že pred prvo svetovno vojno. Opisane so večje folklorne skupine, omenjene v obdobju, ko današnja meja še ni bila določena. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena Plesna šola Miro, in sicer s poudarkom na dejavnostih za predšolske otroke. V obliki pisnih priprav so predstavljeni nekateri otroški plesi oziroma koreografije. V nadaljevanju so na kratko povzete osnovne značilnosti gibanja, gibalnega ustvarjanja otrok, plesa in plesnih dejavnosti, na kratko je predstavljen pomen igre za otroka ter vloge odraslega pri otrokovi igri. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, v kateri so sodelovali starši otrok, ki so vpisani v Plesno šolo Miro. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali po principu Likertove lestvice.
Ključne besede: Nova Gorica, predšolski otrok, Plesna šola Miro, ples, plesnost, gibanje, igra
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 0

6.
Preference potencialnih odjemalcev do papirne embalaže z logotipom I Feel Slovenia
Mojca Zidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu obravnavamo problematiko sestavin marketinškega spleta na primeru izida nove linije izdelkov z logotipom I Feel Slovenia v podjetju Papirol d.o.o. V projektu na kratko predstavimo teorijo marketinškega spleta, ki nam pomaga pri analizi njegovih komponent (izdelka, cene in prostora) na konkretnem primeru izdelkov podjetja Papirol d.o.o. Za potrebe analize preferenc odjemalcev do embalaže z logotipom I Feel Slovenia smo sestavili krajši vprašalnik in ga poslali skupini potencialnih odjemalcev, ki sedaj v podjetju Papirol d.o.o. kupujejo embalažo brez logotipa. Analiza odgovorov je pokazala, da potencialni odjemalci v pričakovani meri kažejo zanimanje za nove izdelke in prav tako, da je podjetje dobro načrtovalo dimenzije ter pakiranje izdelkov in njihovo distribucijo.
Ključne besede: marketinški splet, papirna embalaža, nova linija izdelkov, preference odjemalcev, študija primera
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Sodobne poti do mobilne banke na primeru bank NLB Klikin in SKB Moj@skb
Danijel Ćosić, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobne tržne poti banke v današnjem času neizogibno zamenjujejo klasični, tradicionalni način poslovanja v bankah na bančnem okencu. Banke svojim komitentom pospešeno tržijo raznovrstne tržne poti do banke (elektronska banka, telefonska banka …), da bi se izognili nepotrebnim vrstam na bančnem okencu. Cilj bank je z mobilnim bančništvom znižati stroške tako komitentov kot bank samih in olajšati poslovanje. V času digitalizacije se za sodobne tržne poti odloča vse več uporabnikov predvsem mlajše generacije. Na slovenskem trgu je konkurenca bank velika. Poleg bank samih so tudi Pošta Slovenije in druga prodajna mesta pooblaščena za izvajanje plačil položnic na blagajnah. Sodobne tržne poti, predvsem mobilno bančništvo, so prihodnost, ki se neprenehoma razvija. Banke se zavedajo, da se morajo prilagoditi tehnologiji in se odzvati na vsako spremembo na trgu. V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili mobilno bančništvo in mobilno poslovanje. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili predvsem na slovenski trg sodobnih poti in podrobneje predstavili mobilno banko NLB KLIKIN in SKB MOJ@SKB ter v zaključku naloge opravili primerjalno analizo mobilnih bank KLIKIN in MOJ@SKB.
Ključne besede: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, mobilno poslovanje, mobilna banka, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti.
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 589; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (670,37 KB)

8.
Filmski turizem
Erik Miklin, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu obravnavamo vlogo trilogije Gospodar prstanov na Novo Zelandijo. Predstavili smo filmski turizem kot eno izmed novejših pomembnih turističnih panog na področju turizma ter opisali njegov pomen in zgodovino. Želeli smo raziskati, kako lahko dobra postavitev destinacije znotraj filma vpliva na njeno prepoznavnost. Z uporabo raziskovalnih metod analize, opisovanja in sklepanja smo ugotovili, da je trilogija Gospodarja prstanov spremenila celotno državo na način, da je turizem postal druga največja gospodarska panoga. Tako zdaj Nova Zelandija predstavlja enega izmed najboljših primerov na področju filmskega turizma. Skozi podrobno analizo smo pregledali in opisali prizore, kjer je v filmih prikazana Nova Zelandija. Ugotovili smo, da je bilo veliko prizorišč po snemanju razstavljenih, saj so želeli naravo pustiti v takšnem stanju, v kakršnem so jo našli. Preko analize prihodov smo ugotovili, da se je število turistov povečalo ter da ljudje še vedno obiskujejo Novo Zelandijo prav zaradi te filmske trilogije. Na koncu diplomskega dela smo dodali še predloge svojih turističnih produktov ter nadgradili že obstoječe, ki bi jih bilo mogoče tržiti na osnovi Gospodarja prstanov tudi v prihodnje.
Ključne besede: film, turizem, Gospodar prstanov, Nova Zelandija, analiza
Objavljeno: 13.02.2020; Ogledov: 760; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

9.
Politika zasebnosti v finančnih institucijah
Mia Jecelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala vse od neobstoječe pravice pa do pravice, za katero velja danes in sicer z izjemno širokim področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka, je v zadnjem času vedno bolj ogrožena pravica posameznika o varstvu osebnih podatkov. Predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo napredku in zaradi tega ne nudijo več odgovorov na določene dileme. Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in novi predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) poskušata slediti napredku ter s tem povezano po potrebi spreminjati zakone glede varstva osebnih podatkov, da bi bilo varstvo čim bolj sigurno. V prvem delu diplomskega dela bomo opisali splošne pojme s tega področja, prav tako bomo vključili veljavno zakonodajo na tem področju. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na varstvo osebnih podatkov v finančnih institucijah, s poudarkom na vrstah osebnih podatkov, ki jih obdelujejo, ter splošnimi pogoji, ki so predpisani za vsako izmed izbranih aktivnosti. Zaključili bomo z ugotovitvami, ali se obdelava osebnih podatkov v finančnih institucijah razlikuje od obdelave v podjetjih in ali je v skladu z veljavno zakonodajo.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, finančne institucije, Splošna uredba EU, Nova KBM d.d.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 442; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (833,05 KB)

10.
Priobčitev javnosti v avtorskem pravu v praksi sodišča evropske unije
Veronika Kuralt, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravico do javne priobčitve del skozi pravne akte in sodno prakso Sodišča EU. V skladu z Direktivo 2001/29 pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, po žici ali brez, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Sodišče EU je v pojem javne priobčitve vpeljalo več meril, ki so mu služila kot pravilo za določitev, ali gre v posamezni obravnavani zadevi za javno priobčitev del ali ne. Pri določenih merilih je Sodišče EU ubralo neko svojstveno razlago, kaj naj bi določeno dejanje z vsemi okoliščinami v okviru določenega merila pravzaprav pomenilo. Vsa merila so se nesistematično snovala s prakso Sodišča EU, ne da bi pri tem izhajala iz teoretičnih pravnih podlag ali oprijemljivih kazalnikov. Kriterij nove javnosti in dejanje hiperpovezav, trenutno veljata za najbolj sporna konstrukta Sodišča EU, katere pravni obstoj je prerekan iz več razlogov. Sodišče EU pri svojem utemeljevanju, nove javnosti, naredilo odmik pri razlagi posameznih določb pravnih aktov na katerih je gradilo temelje nadaljnjega sojenja. Koncept nove javnosti nima prav pozitivnega pridiha nekega trdnega kriterija, s katerim bi lahko določili priobčitev javnosti. Podobno usodo delijo hiperpovezave, ki sicer niso opredeljene kot kriterij priobčitve javnosti, vendar pa so zajete kot dejanje, ki priobči zaščiteno delo javnosti. Ugotavlja se, da je potrebno tudi hiperpovezave izločiti iz priobčitve javnosti. Posledice teh nejasnosti rezultirajo v neenaki sodni praksi pojma javne priobčitve.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorska pravica, javna priobčitev del, priobčitev, javnost, nova javnost, hiperpovezave, Direktiva 2001/29, Sodišče EU, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 846; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici