| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 260
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
ORGANIZACIJSKA KULTURA PODJETJA
Katja Širec, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju je opisana organizacijska kultura, ki močno vpliva na delovanje in uspešnost vsakega podjetja. Predstavlja trajen sistem vrednot, prepričanj in predpostavk, ki so skupne pripadnikom vsakega podjetja. Organizacijska kultura je skupna filozofija zaposlenih in vodilnih v vsaki organizaciji. Pomembno vpliva na delovanje podjetja in povezuje zaposlene, da se zavedajo kako se morajo obnašati. Pogosto se pojem organizacijske kulture zamenjuje z klimo v organizaciji ali filozofijo podjetja, zato je potrebno te pojme razločevati. Gradi se skozi obdobje obstoja organizacije, zato je nujno, da se spreminja in prilagajo okolju. Razvoj in raziskovanje organizacijske kulture lahko pozitivno pripomoreta k uspešnemu delovanju podjetja. Za vsake spremembe je potrebno preučevanje. Načeloma velja, da je organizacijska kultura globoko zakoreninjena v vsakem podjetju in jo je težko spreminjati. Vsaka sprememba se načeloma zgodi zato, da bi vodila organizacijo k večji produktivnosti in uspešnosti. Uspešnost organizacijske kulture je pa odvisna od zaposlenih in njihovega odnosa do okolja. Praviloma velja, da so močne kulture tudi uspešne, vendar ponekod lahko pride do neuspeha zaradi prevelike zakoreninjenosti in neomajnosti kulture. Podjetje mora organizacijsko kulturo skozi čas nenehno raziskovati, posledično nadgrajevati, podpirati, saj lahko samo tako pride do uspešnosti in konkurenčnosti na trgu.
Ključne besede: organizacija, kultura, organizacijska kultura, raziskovanje, spreminjanje, uspešnost podjetja
Objavljeno: 02.08.2011; Ogledov: 5591; Prenosov: 1158
.pdf Celotno besedilo (418,37 KB)

82.
83.
UGOTAVLJANJE ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA MEDICINSKIH SESTER V SPLOŠNI BOLNIŠNICI
Samo Sedmak, 2011, diplomsko delo

Opis: Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih sta pomembna dejavnika v vsaki organizaciji. Je kot atmosfera delovnega okolja medicinskih sester, ki vključuje menedžerske ukrepe oziroma prakso, politiko in postopke, samo delo, podporo, zadostne vire, odnose, vrednote organizacije, družbeno okolje in pričakovanja. Raziskovanje organizacijske klime omogoča vodstvu vpogled v delovno okolje, v pogoje dela in zadovoljstvo zaposlenih. Zavedati se moramo, da zadovoljstvo zaposlenih prinaša večjo uspešnost organizacije. Namen diplomske naloge je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na organizacijsko klimo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in vpliv organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Ugotoviti želimo zadovoljstvo medicinskih sester z delom v bolnišnici, pozitivne in negativne motivacijske faktorje za kakovostno opravljanje dela, vrednote zaposlenih in ukrepe za izboljšanje ugotovljenega stanja, ter prikazati kako pomemben dejavnik je raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. V empiričnem delu diplomskega dela smo za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja uporabili anketni vprašalnik. Rezultate smo statistično in grafično prikazali. Raziskava je pokazala, da imajo klimatske dimenzije organizacijske klime in zadovoljstva pri delu različen vpliv na organizacijsko klimo v splošni bolnišnici, od pozitivnega pa do negativnega. Na osnovi rezultatov raziskave smo podali predloge za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih, saj je zadovoljen zaposleni eden izmed ključnih dejavnikov uspeha posamezne delovne organizacije.
Ključne besede: Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, merjenje organizacijske klime …
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 3187; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

84.
VPLIV ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH NA USPEŠNOST PODJETJA
Alen Kolar, 2011, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo zaposlenih je terminologija, ki jo uporabljamo za ugotavljanje, ali so zaposleni veseli in zadovoljni in ali lahko izpolnjujejo svoje želje in potrebe na delovnem mestu. Samo zadovoljni in motivirani kadri lahko izvajajo delo namreč tako, da se lahko podjetje uspešno razvija. Mnoga merila dokazujejo, da je zadovoljstvo zaposlenih pomemben dejavnik za motiviranost, doseganje ciljev, dobro delovno vzdušje in pozitivno delovno okolje. Dejstvo je, da samo zadovoljni zaposleni lahko pozitivno vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. Prav eden izmed ključnih ciljev diplomskega dela je bilo ugotoviti to soodnosnost zadovoljstva zaposlenih in celotne uspešnosti poslovanja podjetja.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva zaposlenih, zadovoljstvo kupcev, organizacijska klima, organizacijska kultura, uspešnost podjetja
Objavljeno: 03.11.2011; Ogledov: 2923; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (790,62 KB)

85.
PROUČITEV ORGANIZACIJSKE KULTURE IZBRANEGA PODJETJA
Natalija Kreft, 2012, diplomsko delo

Opis: Izredno pomembno je, da organizacija pozna svojo organizacijsko kulturo, saj boljše razumevanje in poznavanje le-te pripomore k njeni uspešnosti. Vodstvo se mora zavedati, da so zaposleni zlato in biseri za organizacijo, saj brez njih, ta ne bi mogla delovati. Priznati mora, da tudi okolje, ki jo obkroža, oblikuje organizacijo in njeno kulturo. V diplomskem seminarju smo na podlagi literature predstavili sam pojem organizacijske kulture, njene značilnosti, elemente ter tipologije. Opredelili smo tudi njeno oblikovanje, ki je povezano z njenim nastajanjem, merjenjem, vrednotenjem in vpeljavo le-te v samo organizacijo. Ter podali glavne dejavnike ohranjanja in spreminjanje organizacijske kulture, ter okoliščine, ki so nujne za spreminjanje in odziv na spremembe. Praktičen del diplomskega seminarja predstavlja lastna analiza organizacijske kulture proučevanega podjetja. V uvodnem delu smo predstavili samo podjetje, njegov razvoj, ter vizijo, poslanstvo in vrednote podjetja. Na podlagi anketiranja zaposlenih s pomočjo vprašalnika OCAI smo proučili tip organizacijske kulture in sicer ugotovili smo, da v organizaciji prevladuje kultura klana, ki si jo zaposleni želijo tudi v prihodnosti. V zadnjem delu diplomskega seminarja smo podali tudi svoje ugotovitve in predlo za izboljšavo organizacijske kulture: njeno ohranjanje in spreminjanje.
Ključne besede: Organizacija, organizacijska kultura, vodstvo, zaposleni, uspešnost
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 764; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

86.
87.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V PODJETJU VAR D.O.O.
Katja Makovec, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Osrednja tema dela diplomskega seminarja je zadovoljstvo zaposlenih. V okviru zadovoljstva zaposlenih smo raziskovali tudi organizacijsko kulturo in klimo ter povezavo med njimi. Vsako delovanje organizacije se začne in konča pri človeku, tudi če je delovni proces povsem avtomatiziran. Pri obravnavanju zaposlenih kot človeških virov je potrebno poznati množico tako imenovanih osebnostnih lastnosti, ki neko osebo označujejo. Posplošeno lahko zadovoljstvo zaposlenih definiramo kot izrazito pozitivno emocionalno stanje posameznika na delovnem mestu. Na zadovoljstvo pri delu vplivajo različni dejavniki, ki jih lahko razdelimo v več skupin, prav tako pa obstajajo tudi dejavniki, ki vplivajo na nezadovoljstvo pri delu. Pomembno je, da v organizaciji spremljajo zadovoljstvo zaposlenih, to pa storijo tako, da na podlagi anketnih vprašalnikov izvedejo raziskavo, ki jim omogoči vpogled na trenutno stanje. Rezultati so osnova za uvajanje aktivnosti, ki povečujejo zadovoljstvo na delovnem mestu. Organizacijska kultura pogosto ni izražena neposredno, temveč se posredno kaže v tem, kaj počnemo in kako, ter kakšen je naš odnos do sebe in okolja. Organizacijske kulture ne moremo meriti na podlagi vprašalnikov, temveč jo lahko ocenimo na podlagi kvalitativnih metod, kot je analiza jezika, obredov, mitov itd. V praksi so uveljavljene različne vrste kultur, ki imajo skupne značilnosti, vendar se vsaka kultura posameznih organizacij med seboj razlikuje. Klima je ozračje v organizaciji, ki ga oblikujejo zaposleni. Ko ugotavljamo kakšna je organizacijska klima, ni smiselno ugotavljati ali je dobra ali slaba, temveč govorimo o ustreznosti klime. Organizacijsko klimo merimo prav tako na podlagi vprašalnikov, ki so sestavljeni iz različnih dimenzij pomembnih z vidika organizacije in pričajo o ustreznosti klime. Temeljni cilj dela diplomskega seminarja je bil proučiti zadovoljstvo zaposlenih in organizacijsko klimo v podjetju Var d.o.o. iz Gornje Radgone. Ugotovili smo, da so zaposleni z svojim delovnim mestom zadovoljni ter imajo o svojem podjetju dobro mnenje.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, merjenje zadovoljstva zaposlenih, organizacijska kultura, vrste organizacijskih kultur, organizacijska klima, merjenje organizacijske klime, podjetje Var d.o.o.
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 2204; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

88.
RAZLIKA V RAZUMEVANJU ORGANIZACIJSKE KULTURE MED MANAGEMENTOM IN ZAPOSLENIMI IZBRANEGA PODJETJA
Tadej Švarc, 2014, magistrsko delo

Opis: Z organizacijsko kulturo se srečamo v vsaki organizaciji. Pomaga nam razumeti na kakšnih načelih, prepričanjih deluje organizacija in kakšno vedenje udeležencev organizacija podpira. Organizacijsko kulturo, je možno začutiti že s samim vstopom v organizacijo. Nosilci organizacijske kulture so vsi notranji udeleženci organizacije. Odgovornost za nastajanje, ohranjanje in krepitev kulture pa ima management. Management služi v organizaciji, kot vzgled in temeljni člen za prenos kulture na nižje ravni v organizaciji. Organizacijska kultura se tako prenaša od zgoraj navzdol. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvi del, ki je teoretični so vključena tri poglavja. Prvo poglavje tega dela, govori o tem, kaj je organizacijska kultura, katera so izhodišča za obravnavo organizacijske kulture, katere so glavne sestavine kulture in kakšno vlogo oziroma funkcijo ima v organizaciji. Naslednje poglavje govori o tipologijah organizacijske kulture. V tem poglavju izvemo, zakaj potrebujemo tipologijo in kaj nam določena tipologija pove o organizacijski kulturi. Predstavljene so štiri tipologije: po Charlesu Handyu, Dealu in Kennedyu, Carterju McNamari in po Cameronu in Quinnu. S pomočjo zadnje omenjene tipologije je izpeljana tudi raziskava. V zadnje poglavje teoretičnega dela je vključeno, upravljanje in delo z organizacijsko kulturo. Prikazana je vloga managementa pri oblikovanju in izvajanju organizacijske kulture. Poudarek je na tem kako ustvarjati, ohranjati in spreminjati organizacijsko kulturo in na kaj moramo biti pri tem pozorni. Opisana in prikazana so orodja, s katerimi lahko prenašamo organizacijsko kulturo na udeležence. Teoretični del se zaključi s poglavjem, v katerem so prikazane razlike v razumevanja organizacijske kulture med različnimi skupinami udeležencev organizacije. Drugi del magistrskega dela, predstavlja empirična raziskava, ki je bila izvedena v izbrani organizaciji. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metodologije po Cameronu in Quinnu. Predstavljeni so rezultati raziskave in analiza organizacijske kulture v izbrani organizaciji. Prikazana je razlika v razumevanju organizacijske kulture med managementom in ostalimi zaposlenimi v organizaciji. Ugotovili smo, h kateri kulturi je nagnjena organizacija, katero kulturo si v organizaciji želijo, in kakšna je razlika v želeni kulturi managementa in ostalih zaposlenih. Na koncu so podani predlogi za izboljšanje trenutne organizacijske kulture. Organizacijska kultura se v organizacijo uvaja postopoma in zahteva veliko časa za uvedbo, saj jo morajo udeleženci sprejeti. Kar pa pomeni, da morajo sprejeti določena prepričanja, poglede in vedenje. Uvajanje organizacijske kulture v organizacijo, je tako dolgotrajni proces.
Ključne besede: Organizacijska kultura, tipologije organizacijske kulture, ustvarjanje ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture, ocenjevanje organizacijske kulture, proces socializacije.
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 1117; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

89.
PROCESNA ORGANIZACIJA, SODOBNO VODENJE IN MODEL ORGANIZACIJSKE ZRELOSTI
Marjan Adamič, magistrsko delo

Opis: Poslovanje danes zahteva vse večjo hitrost, uspešnost in učinkovitost. Podjetje, ki da svoj originalni, unikatni proizvod ali storitev prvo na trg, razvije celostni sistem povezav z dobavitelji in izpolni pričakovanja ter naročilo kupcev, ima veliko možnost preživetja v novi ekonomiji. Procesna orientiranost in organiziranost je način, ki pomaga podjetju, da se osredotoči na vprašanje, katere so tiste aktivnosti in naloge, ki prinašajo vrednost za kupce. Teoretiki in praktiki na področju organizacije in vodenja se praktično od industrijske revolucije neprestano ukvarjajo s podobnimi problemi, to je, kako organizacijo narediti bolj učinkovito, uspešno, prožno, dinamično, inovativno, kako se bolj približati kupcu, poskrbeti za njegovo trajno zaupanje, kako se približati vsem ostalim deležnikom in tudi za njih ustvariti želene učinke. Sodobni razvoj organizacije in vodenja se je izpopolnjeval in razvijal od obdobja, ki je bilo delovno intenzivno, preko obdobja, ki je bilo kapitalsko intenzivno, do današnjega časa, ki je znanstveno tehnološko intenzivno. Naše raziskovanje in analiziranje sodobnih strokovnjakov nakazuje, da razvoj na področju organizacije in vodenja v podjetjih in organizacijah ni končan. Prihaja obdobje, ki bo poleg podpore znanosti in tehnologije od organizacije zahtevalo predvsem kompetentnega, motiviranega posameznika znotraj organizacije. Prihaja obdobje osvoboditve človeka vseh nepotrebnih organizacijskih in drugih spon. Samoiniciativnost, kreativnost, izvirnost, soodločanje, solastništvo, neprestano učenje, razmišljanje, samouresničevanje, iskanje novih poti in sodelovanje v timih, tudi tistih, ki segajo izven organizacije, pripadnost in istovetenje z organizacijo, je tisto, kar bo prineslo uspeh in učinkovitost v organizaciji, kakor tudi njenim članom. Pri sodobnem vodenju organizacij ni več prostora za nepotrebne aktivnosti, kot je na primer nadzor in kontrola nad drugimi sodelavci. Vodenje postaja v bistvu način delovanja, kako vsakega posameznega udeleženca organizacije popeljati na njegov maksimum ob istočasnem izgrajevanju skupnosti. Današnje poslovno okolje je v konkurenčnem in poslovnem smislu zelo zahtevno. Če k temu dodamo še poslovna nihanja kot posledico finančne in gospodarske krize, je to okolje za mnoge organizacije in podjetja praktično nerešljiva uganka. Edina rešitev za organizacije in podjetja je, sprejeti pot neprestanih prilagajanj na spremembe. Vendar moramo opozoriti, da to ni možno storiti »čez noč«, za to je potrebno sistematično in načrtno dolgotrajno prizadevanje najvišjega vodstva in vseh zaposlenih. Današnja kriza je za mnoga podjetja poslovna priložnost, saj bodo še utrdila in izboljšala svoj položaj. In kje se skriva njihov ključ do uspeha? Skozi naše raziskovanje in analiziranje poskušamo pokazati na tista temeljna področja v organizaciji in izgrajujemo model organizacijske zrelosti, ki podjetju lahko prinese želeno konkurenčno prednost, uspešnost in učinkovitost. Ugotavljamo, da s široko podporo zaposlenih izgrajena procesna organiziranost oziroma orientiranost, skupaj s sodobnimi koncepti vodenja, lahko prinese uspeh. Ploska procesna organiziranost, medsebojno zaupanje med vodstvom in zaposlenimi, usmerjanje organizacije na pota učeče se organizacije, z visoko zmožnostjo reševanja lastnih problemov in tistih v okolju, podjetništvo in inovativnost, to so samo nekateri vidiki modela, ki organizaciji pomagajo doseči njene kratkoročne in dolgoročne cilje. Trdimo, da ko je enkrat organizacija ali podjetje doseglo določeno stopnjo skladnosti z našim modelom, lahko govorimo o organizacijski zrelosti, vendar moramo vedeti, da se ta zgodba tukaj ne konča. Nadaljnja naloga najvišjega vodstva je neprestano motiviranje, vzdrževanje in podaljševanje ustvarjalne napetosti na poti sprememb. Zaposleni z uspehi postanejo samozavestnejši, pripadnejši in dosegajo visoko stopnjo samo-potrditve. Organizacijska kultura se spreminja, kar je dobra osnova za višjo razvojno stopnjo organizac
Ključne besede: Ključne besede: organizacija, podjetje, procesna organizacija, procesno orientirana organizacija, izboljševanje procesa, preoblikovanje procesa, merjenje procesnih dosežkov, horizontalna organizacija, six sigma, vitka organizacija, ISO/TS 16949, sodobno vodenje, procesno vodenje, strategija, učeča se organizacija, organizacijska kultura, podjetništvo, inovativnost, uspešnost in učinkovitost organizacije, model organizacijske zrelosti, profil organizacijske zrelosti podjetja, vidiki organizacijske z
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 4431; Prenosov: 773
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

90.
VREDNOTE ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Mojca Peršuh, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo poskušali raziskati in ugotoviti vrednote študentov Fakultete za organizacijske vede. Razvili in uporabili smo anketni vprašalnik, ki nam je sluţil kot osnova za raziskavo oziroma analizo anketnih odgovorov. S pomočjo rezultatov odgovorov anketiranih študentov bomo ugotovili, katere so vrednote, ki najbolje označujejo študente Fakultete za organizacijske vede oziroma katere so vrednote, ki študente v največji meri razdvajajo. S pomočjo raziskave smo prišli do zaključkov, na podlagi katerih smo odgovorili na ključna vprašanja, katera smo si zastavili na začetku naše naloge. Ugotovili smo, da na Fakulteti za organizacijske vede študentje bolj cenijo nematerialne vrednote in jim pripisujejo večji pomen kot materialnim. Raziskava je tudi pokazala, da med spoloma ne obstajajo statistično pomembne razlike, kar nam daje informacijo, da se vrednote med moško in ţensko populacijo študentov na Fakulteti za organizacijske vede ne razlikujejo. Prav tako smo v nalogi ţeleli ugotoviti, kako študentje različnih smeri in vrst študija vrednotijo vrednote, saj smo glede na mentaliteto mladih pričakovali, da so razlike prisotne. Raziskava nam je pokazala, da tako študentje druţboslovnih smeri, kakor študentje naravoslovnih smeri, cenijo in dajejo enako teţo istim vrednotam. Smo pa po drugi strani z raziskavo dokazali, kje so prisotne oziroma kje se kaţejo razlike med študenti dodiplomskega in študenti podiplomskega študija ter katere vrednote slednji skupini študentov preferirajo. Nenazadnje pa smo z anketnim vprašalnikom ţeleli pridobiti informacijo, ali so študentje Fakultete za organizacijske vede tekom študija pridobili nove karierne vrednote. Ugotovili smo, da študij na Fakulteti za organizacijske vede omogoča študentom razvoj na področju kariere, saj jim daje vrednote, ki so pomembne za osebnostni razvoj.
Ključne besede: vrednote, organizacijska kultura, študijske/karierne vrednote, Fakulteta za organizacijske vede
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1395; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici