Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za davčne namene. Tehnični razvoj in globalizacija sta omogočila investiranje finančnih sredstev kjerkoli po svetu, tudi v davčnih oazah, kar je omogočilo izogibanje plačilu davka od dohodkov in premoženja v državi rezidentstva. S sprejetjem OECD standarda poročanja CRS in Direktive Sveta 2014/107/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih (DAC2) so si začele države izmenjevati podatke o finančnih računih. V izmenjavi podatkov sodeluje že več kot 120 držav, Slovenija pa je v letu 2016 med prvimi državami pristopila k tej izmenjavi. Posamezna država poroča drugim državam podatke njihovih rezidentov, in sicer posameznikov in subjektov, medtem ko od drugih držav prejema podatke o svojih rezidentih. Izmenjujejo se informacije o stanju na finančnih računih in o dohodkih od obresti, dividend, določenih zavarovalnih pogodb ter od prodaje finančnih sredstev. Banke so zaradi števila računov in izplačevanja različnih dohodkov najpomembnejši poročevalec. Za namene poročanja so morale banke v svoje poslovne procese vgraditi postopke za identifikacijo nerezidentov, postopke dolžne skrbnosti ter postopke za zbiranje in poročanje podatkov, kar za banke pomeni pomembno prilagoditev poslovnih procesov. Uvedba poročanja je povzročila zmanjšanje števila finančnih računov in sredstev v davčnih oazah, povečala se je preglednost čezmejnih transakcij, pomembno pa je vplivala tudi na bančno zaupnost, ki zdaj ni več absolutno varovana. Poročanje o finančnih računih je torej pomemben instrument za preprečevanje čezmejnih davčnih utaj ter za učinkovito obdavčitev finančnih dohodkov in premoženja v državi rezidentstva.
Ključne besede: avtomatična izmenjava informacij, OECD CRS standard, DAC2, finančni računi, bančna zaupnost, davčno izogibanje
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Over the past century, numerous methods for assessing cell viability have been developed, and there are many different ways to categorize these methods accordingly. We have chosen to use the Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) classification due to its regulatory importance. The OECD categorizes these methods into four groups: non-invasive cell structure damage, invasive cell structure damage, cell growth, and cellular metabolism. Despite the variety of cell viability methods available, they can all be categorized within these four groups, except for two novel methods based on the cell membrane potential, which we added to the list. Each method operates on different principles and has its own advantages and disadvantages, making it essential for researchers to choose the method that best fits their experimental design. This review aims to assist researchers in making this decision by describing these methods regarding their potential use and providing direct references to the cell viability assessment methods. Additionally, we use the OECD classification to facilitate potential regulatory use and to highlight the need for adding a new category to their list.
Ključne besede: cell viability, cell-based methods, in vitro toxicology, OECD cell viability classification
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Davčno-pravni koncept stalne poslovne enote, digitalno gospodarstvo in njuna prepletenost je bil povod za raziskavo te tematike, katere težava se vedno bolj odraža v praksi in ustvarja vedno večji pritisk po ureditve oz. rešitvi le-te. Tehnološki razvoj podjetjem omogoča poslovanje preko državnih meja, brez potrebe po fizični prisotnosti v tej državi. Tako fizična prisotnost ni več potrebna za poslovanje v (digitalnem) gospodarstvu, kar ustvarja nekakšne vrste praznino v veljavnih načelih davčne zakonodaje glede stalne poslovne enote, ki, vsaj trenutno, kot glavni pogoj predpostavlja fizično prisotnost. Za digitalno gospodarstvo je značilna velika odvisnost od neopredmetenih sredstev, geografska mobilnost in malo ali celo nič potrebe po fizični prisotnosti ter uporaba podatkov in udeležbe uporabnikov kot dela poslovnega modela. Za digitalne izdelke so značilne komercialne transakcije, ki temeljijo na digitaliziranih (neopredmetenih) sredstvih, ki jih je mogoče enostavno, poceni in hitro množično porazdeliti čez državne meje. Ti so omogočeni ravno z digitalno ekonomijo in digitaliziranimi poslovnimi modeli. Sedanja pravila za ustanovitev stalne poslovne enote predstavljajo davčne izzive v luči digitalnega gospodarstva, saj je koncept stalne poslovne enote namenjen tradicionalnim, fizičnim poslovnim modelom in se ne uspe dovolj hitro prilagoditi visoko digitaliziranim podjetjem. Hkrati pregled sodne prakse pokaže, da visoko digitalizirana podjetja v izvorni državi običajno ne kreirajo stalne poslovne enote prav zaradi pomanjkanja te famozne fizične prisotnosti. To pomeni, da lahko taka podjetja delujejo v gospodarskem okolju države izvora brez davčnih obveznosti. Posledica je nepoštena porazdelitev davčne osnove. Načelo stalne poslovne enote v sedanji obliki ne dopušča obdavčitve poslovnih dejavnosti visoko digitaliziranih podjetij v državi izvora. Študija zadevnega problema poglobljeno analizira delo OECD in Evropske komisije pri reševanju vprašanj, povezanih z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva in njunih prizadevanj za razširitev in/ali spremembo koncepta stalne poslovne enote, tako da bo ocena v prihodnje temeljila na gospodarski in digitalni prisotnosti podjetij v državi izvora in ne (zgolj) na fizični. Prav tako se je tekom raziskovanja iskalo kazalnike o kratkoročnih in dolgoročnih potencialnih rešitvah, ki bi privedle do pravičnejše distribucije davčne osnove. Iskalo se je odgovore tudi na morebitne polemike glede ustreznosti teh rešitev z vidika splošno sprejetih načel, primeroma, načela nevtralnosti. Prav tako me je zanimalo, ali so morda katere države že uvedle kakšna enostranska pravila, ki bi lahko predstavljala problem glede harmoničnosti prava EU, saj je za usklajenost mednarodnega davčnega sistema ključno, da se sprejemajo skupne in harmonične odločitve. Posamezna davčna pravila, namenjena visoko digitaliziranim podjetjem, bi lahko povzročila razdrobljenost mednarodnega davčnega sistema, kar pa bi lahko privedlo do konkurenčnega neravnovesja in povečalo tveganje utaj in izogibanja davkom. Kot se bo pokazalo tekom magistrskega dela, je končen sklep, da trenutnega koncepta ni mogoče uporabiti za obdavčitev v digitalnem gospodarstvu, saj le-ta ne omogoča obdavčitve dejavnosti visoko digitalnih podjetij v državi izvora. Koncept oz. načelo stalne poslovne enote je tako treba spremeniti, posodobiti in razširiti, da bo prilagojeno digitalnemu gospodarstvu.
Ključne besede: digitalno gospodarstvo, pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zmanjševanje davčne osnove, prenašanje dobička, OECD, EU, Evropska komisija.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 901; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1742; Prenosov: 270
Celotno besedilo (2,77 MB)

Opis: Davčni izdatki predstavljajo pomemben del pri snovanju državne politike, obenem pa pomembno vplivajo na prebivalstvo. V magistrski nalogi smo raziskali njihovo funkcijo in vpliv na proračun kot tudi na prebivalstvo ter pravne subjekte. Ugotavljali smo ali je nadzor v državah članicah EU dovolj dober ali bi se ga dalo kako izboljšati. Poiskali smo priporočila OECD ter predstavili pozitivne plati obenem pa omenili tudi negativne učinke. Pri davku od dohodkov fizičnih oseb smo za obdobje 2006 - 2013 analizirali olajšave in njihove učinke na proračun in zavezance. Pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku od dohodkov iz dejavnosti smo razčlenili vsako olajšavo. Prav tako smo poudarili prednosti, ki jih je skozi leto prinesla nova zakonodaja na tem področju. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju znižuje znesek pobranih davkov, kot tudi sama efektivna davčna stopnja. Monitoring davčnih izdatkov se v državah članicah EU izboljšuje, a obstaja še vedno veliko prostora za napredek tudi na tem področju.
Ključne besede: davčni izdatki, dohodnina, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, Evropska unija, OECD, davčne olajšave.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2018; Ogledov: 2345; Prenosov: 246
Celotno besedilo (2,61 MB)