| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 5167; Prenosov: 1281
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
NAZORNOST POUKA V OSNOVNI ŠOLI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM V FUNKCIJI IZKUSTVENEGA UČENJA
Alenka Corso, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu raziskujemo, kako pomembna sta učiteljem v osnovni šoli s prilagojenim programom nazornost in izkustveno učenje. Teoretične osnove smo osvetlili z metodo teoretičnega preučevanja ustrezne literature. Nazornost ima pri pouku na osnovni šoli s prilagojenim programom ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi sredstvi, ki so učiteljem na razpolago, pridobijo na času, razlaga je tako hitrejša in lažja. Lažje pomnjenje in razumljivost učne snovi dosežejo s čutno in z notranjo nazornostjo. Tudi kot motivacijsko sredstvo ima nazornost velik pomen, kajti z njeno pomočjo učitelji pritegnejo in zadržijo pozornost učencev. Na osnovni šoli s prilagojenim programom je treba biti pozoren, da so izbrana ponazorila primerna in da nimajo ravno nasprotnega učinka na nazornost pouka. Učitelji morajo tudi z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno vzdušje. S tem omogočijo učencem lažje razumevanje in pomnjenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empiričnega raziskovanja zastavljenega problema. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji nazornost in izkustveno učenje uvrščajo med zelo pomembne didaktične pojave, značilnosti pouka pri vseh predmetih. Pomembnejša se jim zdita na razredni stopnji pouka, ker mora biti pouk na tej stopnji bolj neposredno doživljajski, hkrati potrebujejo učenci na tej stopnji več konkretnih primerov.
Ključne besede: Ključne besede: nazornost, izkustveno učenje, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 820; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Likovno-intelektualni razvoj učencev v različnih programih osnovnošolskega izobraževanja
Matjaž Duh, Jerneja Herzog, Melita Lazar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri nas je zanimal nivo likovno-intelektualnega razvoja med učenci v različnih programih osnovnošolskega izobraževanja. Razlike smo spremljali med učenci šestih razredov (12-13 let) običajnih osnovnih šol in učenci osnovnih šol s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom v štajerski in pomurski regiji. V raziskavi smo proučevali tudi morebitne razlike med spoloma. Rezultati raziskave kažejo na obstoj razlik pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja med skupino otrok z običajnim razvojem in skupino otrok s posebnimi potrebami, ki se kažejo v prid skupini otrok z običajnim razvojem. Pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja nismo zaznali statistično značilnih razlik med spoloma.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, učenci s posebnimi potrebami, šole s prilagojenim programom, osnovne šole, primerjalne analize
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 682; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (159,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
RAZLIKE V DOŽIVLJANJU STRESA IN IZGORELOST UČITELJEV V POVEZAVI S ČUJEČNOSTJO V OBIČAJNIH OSNOVNIH ŠOLAH IN ŠOLAH S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Zita Šimonka, 2016, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji v običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom ter kakšna je povezanost med stopnjo stresa in čuječnostjo. Zanimalo nas je tudi, kako učitelji opredeljujejo svoje delovno mesto, kolikšna je njihova stopnja izgorelosti in ali je ta pogojena s starostjo in delovno dobo. V teoretičnem delu naloge smo opredelili stres, navedli simptome in posledice stresa ter poklicne izgorelosti. V nadaljevanju smo se ukvarjali z učiteljskim poklicem, iskali načine za obvladovanje poklicnega stresa in posebej izpostavili čuječnost kot tehniko premagovanja stresa. V empiričnem delu naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali na osnovne šole in šole s prilagojenim programom. Naš vzorec je zajemal 187 učiteljev, od tega 105 učiteljev iz običajnih osnovnih šol in 82 učiteljev iz šol s prilagojenim programom. Rezultati raziskave so pokazali, da se le malo učiteljev zaveda poklicnega stresa, da ni moč zaznati razlik pri doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji na običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom. Presenetljiva ugotovitev naše raziskave pa je, da obstaja pozitivna povezanost med čuječnostjo in stopnjo doživljanja stresa ter izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, stres, učitelji, šola s prilagojenim programom, čuječnost
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
GLASBENA UMETNOST V OSNOVNI ŠOLI S POSEBNIMI POTREBAMI
Metka Zupančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je zasnovana kot praktično delo in temelji na opisovanju, analizi ter predstavitvi poučevanja glasbe na Osnovni šoli Muta s prilagojenim programom v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. V prvem delu opredeljuje otroke s posebnimi potrebami in opisuje glavne značilnosti duševnih motenj. Opisuje inkluzijo in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v večinske šole in njihovo socializacijo, specifično izobrazbo učiteljev in njihovo vlogo pri poučevanju, osnovne metode in oblike dela, učne načrte in cilje, ki jih primerja s cilji večinskih osnovnih šol. Predstavlja pomen glasbe v vsakdanjem življenju otrok s posebnimi potrebami. V drugem delu naloga predstavlja Osnovno šolo Muta s prilagojenim programom, populacijo otrok s posebnimi potrebami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja in delež glasbene umetnosti v primerjavi z drugimi predmeti. Navaja zgradbo učnega načrta, ki sta ga zasnovala učitelj in specialni pedagog, ter opisuje in izpopolnjuje metode in oblike poučevanja, poudarek je na glasbeni dejavnosti otrok skozi šolsko leto. Na koncu raziskuje odnos učiteljev OŠPP do svojega poklica in predmeta glasbena umetnost.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovna šola s prilagojenim programom, glasbena umetnost, inkluzija v vzgoji in izobraževanju
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 845; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Pomoč z umetnostjo v likovnih delavnicah z učenko z več motnjami
Maja Pliberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Šole s prilagojenim programom ob razvijajoči se prenovi šolskega sistema postajajo močan del šolske mreže, katerih namen je razvoj v smeri oblikovanja centrov nudenja pomoči za redne osnovne šole na področju sistematizacije, svetovanja, celostne obravnave otrok in načinov dela. Prav tako so to ustanove, ki otrokom z motnjo v duševnem razvoju nudijo ustrezne pogoje za izobraževanje in celostno obravnavo ter sledijo načelom inkluzije z željo zmanjšati stigmatizacijo otrok in povečati njihovo vključenost v okolje kot enakovreden subjekt v smeri sprejetosti njihove drugačnosti. Celostna obravnava otrok ni samo temelj dela na šoli s prilagojenim programom, temveč so v obravnavo otrok vključeni individualizacija, timsko delo in sodelovanje s starši in širšim okoljem. Učitelji z umetnostjo kot medijem po eni strani razvijajo področja emocije otrok, z delom na močnejših področjih učenca izboljšujejo njegovo samopodobo ter prek delavnic in projektov navezujejo stik z okolico in drugimi osnovnimi šolami, umetnostni proces pa po drugi strani omogoča pedagogu opazovanje otrokove osebe. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni pregled literature, raziskav in člankov domačih in tujih avtorjev o delovanju in vlogi osnovne šole s prilagojenim programom ter prednosti in slabosti vključevanja otrok z motnjo v duševnem razvoju v sistem izobraževanja in vključevanje področja pomoči umetnosti v sistem vzgoje in izobraževanja. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi študije primera učenke z več motnjami, pri kateri so se v izvedene likovne delavnice vnesle metode pomoči z umetnostjo zaradi spodbujanja socialne interakcije, razvoja domišljijske in skupne igre, razvijanja subtilnega odnosa do likovnega ustvarjanja in spoznavanja novih tehnik ustvarjanja.
Ključne besede: osnovne šole s prilagojenim programom, otroci z motnjo v duševnem razvoju, pomoč z umetnostjo
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 462; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

7.
Medvrstniško nasilje in otroci z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom
Živa Žovlje, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami zaradi svoje drugačnosti velikokrat bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati pojav medvrstniškega nasilja pri učencih z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Dotaknili smo se tudi teme preventive pred pojavom nasilja ter kakšne ukrepe izvaja osnovna šola s prilagojenim programom pri pojavu nasilja. Prav preventiva je izredno pomembna, da ne bi prišlo do pojava medvrstniškega nasilja. V nalogi je predstavljeno, kako je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja, vrste in oblike medvrstniškega nasilja, dejavniki medvrstniškega nasilja, kdo so vpleteni v medvrstniško nasilje ter njihove značilnosti. Predstavimo zmanjševanje pojava medvrstniškega nasilja, kjer opišemo vlogo šolo, učiteljev, otrok in preventivne ter intervencijske programe v Sloveniji. Poudarek v nalogi je na učencih s posebnimi potrebami ter pojavom medvrstniškega nasilja, natančneje pri učencih z motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi smo se osredotočili na eno institucijo, in sicer osnovno šolo s prilagojenim programom. Zanimalo nas je, kako pogost je pojav medvrstniškega nasilja, kako so učitelji seznanjeni s problematiko medvrstniškega nasilja ter kakšni so njihovi ukrepi ter preventivne dejavnosti pred pojavom nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 226; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici