| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sorodna pravica založnikov medijskih publikacij : magistrsko delo
Nikola Jovanović, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje koncept pravice založnikov medijskih publikacij in njene posledice v luči krize dobičkonosnosti v konvencionalni založniški industriji. Prav tako preučuje vpliv zbirateljev novic na založniško industrijo. Ker je uveljavitev nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij široko sprejeta kot možna rešitev za krizo v industriji, avtor raziskuje tudi vlogo in delovanje sorodnih pravic v 21. stoletju. Naloga nato kritično analizira glavne argumente, ki podpirajo in nasprotujejo sorodni pravici založnikov medijskih publikacij. Z analizo teh argumentov avtor zaključi, da sorodne pravice niso ustrezna rešitev za krizo, s katero se soočajo založniki medijskih publikacij. Glavni razlog za to je, da pravica ne naslavlja osnovnega problema neproporcionalne tržne prevlade največjih tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple itd. V drugem delu naloge avtor preučuje pravico založnikov medijskih publikacij, kot je ta opredeljena v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. Avtor poudarja inherentne omejitve pravice založnikov medijskih publikacij in njeno nesposobnost, da doseže glavni cilj reševanja krize v industriji. Poleg tega se naloga osredotoča na specifične določbe člena 15 (kot sta opredelitev pojmov zelo kratkih izvlečkov in ustrezen delež dohodka), ki poudarjajo glavne slabosti direktive in posledice, ki jih je prinesla implementacija direktive v državah članicah EU. Naloga ponuja vpoglede v smiselnost sorodne pravice založnikov medijskih publikacij in učinkovitost pristopa EU pri obvladovanju izzivov, s katerimi se sooča medijska industrija. Ugotovitve osvetljujejo pereče težave, povezane z založniško industrijo, ter prispevajo k trajajočemu razpravljanju o ustrezni ukrepih za podporo in zaščito založnikov tiska v digitalni dobi.
Ključne besede: medijska industrija, zbiratelji novic, založniki medijskih publikacij, medijske publikacije, pravo intelektualne lastnine, sorodne pravice, DSM Direktiva
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 212; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (809,66 KB)

2.
Okvirjanje novic v slovenskih medijih : magistrsko delo
Uroš Skaza, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene osnove komuniciranja in pojem okvirjanja novic, v okviru katerega smo preučili podobne raziskave iz drugih držav. Opredeljene so tudi druge pomembne osnove novinarstva, kot so nepristranskost, objektivnost, novinarska etika, morala ipd. V drugem delu magistrske naloge smo z analizo izbranih člankov odmevnih dogodkov odgovorili na raziskovalna vprašanja, ali se izbrani slovenski mediji (rtvslo.si, 24ur.com in Nova24TV.si) poslužujejo okvirjanja novic in v kakšni meri ter ali slovenski spletni mediji poročajo nepristransko. Z analizo izbranih člankov in s spletno anketo je bilo ugotovljeno, da članki praviloma ne vsebujejo interpretacije novinarjev. Senzacionalistični pristop do poročanja, interpretacije novinarjev kot tudi pristranskost pa so v veliki meri prisotni predvsem pri mediju Nova24TV. Ugotovljeno je bilo, da je težko opredeliti, kako slovenska javnost dojema poročanje slovenskih spletnih medijev. Ugotovili smo, da se vsi obravnavani mediji poslužujejo okvirjanja novic in da neko mero pristranskosti izražajo vsi mediji.
Ključne besede: okvirjanje novic, slovenski mediji, internet, spletni mediji, spletno novinarstvo
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

3.
Dojemanje agregatorjev novic s strani medijev in uporabnikov : diplomsko delo
Timotej Verdev, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dojemanje agregatorjev novic s strani medijev in uporabnikov. Z empirično raziskavo smo na osnovi analize podatkov, pridobljenih s strani medijev in uporabnikov, ugotovili, da med uporabniki in agregatorji novic obstaja pozitiven odnos, saj so agregatorji ustvarjeni, da zadovoljijo potrebe uporabnikov. Empirični rezultati naše raziskave so hkrati pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika med uporabniki in ne uporabniki pri dostopanju do novic pri direktnem dostopu do medija in preko agregatorjev novic. Na osnovi rezultatov nismo mogli potrditi niti ovreči, da agregatorji novic in mediji med seboj tekmujejo za doseganje bralcev, ali da bi si medsebojno koristili.
Ključne besede: agregatorji novic, mediji, uporabniki agregatorjev novic
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 477; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Spletna mesta za zbiranje novic in njihova vloga pri usmerjanju bralcev na spletne strani medijev : diplomsko delo
Denis Sivec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili agregatorje novic in njihove lastnosti ter vpliv, ki ga imajo na obiskanost medijskih portalov. V teoretičnem delu smo najprej opisali razvoj medijskih portalov. Nato smo predstavili delovanje agregatorjev novic ter prednosti in slabosti njihove uporabe z vidika uporabnika in medijskih portalov. Deloma smo predstavili tudi zakonodajo, ki se nanaša na reproduciranje novic ter predstavili pomembne dogodke, ki so vplivali na regulacijo delovanja agregatorjev novic. V empiričnem delu smo podali pregled lastnosti in funkcionalnosti največjih agregatorjev novic Google News, Techmeme in Feedly. Predstavili pa smo tudi slovenske agregatorje novic, in sicer Najdi.si novice, Kulturnik in Slovice.com.
Ključne besede: agregator novic, reproduciranje novic, medijski portali, Google News
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Izdelava strgalnika novic iz spleta
Jaka Mežnar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo splošno opisali spletne strgalnike in pregledali nekatere najbolj razširjene brezplačne sorodne projekte. Delo vsebuje tudi opis uporabljenih tehnologij pri implementaciji lastnega strgalnika in samo implementacijo strgalnika, ki se specifično uporablja za strganje novic.
Ključne besede: pridobivanje informacij iz spleta, spletno programiranje, spletni pajki, strgalniki novic
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1749; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (37,24 MB)

6.
OSEBNOSTNE LASTNOSTI KOMENTATORJEV NA SLOVENSKIH NOVIČARSKIH SPLETNIH PORTALIH
Darja Potočan, 2015, magistrsko delo

Opis: Spletni komentarji novic so postali del javne debate in ugibanja o tem, ali prispevajo k razgrevanju ozračja v javnosti ali morda celo sami kdaj zanetijo kak požar. Pri tem so komentatorji deležni veliko opazk in predsodkov, ki smo jih želeli preučiti. V magistrski nalogi smo zato prvič v Sloveniji preučili osebnostne lastnosti komentatorjev novic na spletnih portalih slovenskih medijev s pomočjo lestvice Velikih 5, vprašalnika narcisoidnosti – NPI in vprašalnika dogmatizma ter podatke preverjali s populacijo tistih, ki nikoli ne komentirajo novic na spletu. Slovenska populacija komentatorjev kaže statistično pomembne razlike med pogostimi komentatorji in nekomentatorji na dimenziji ekshibicionizma, ne pa tudi na dimenziji dogmatizma. Na lestvici Velikih 5 se pokažejo razlike med v dimenzijah ekstravertnosti in odprtosti za nove izkušnje, v dimenzijah dogmatizma in ekshibicionizma pa ne. Med ekstremoma, skupinama nekomentatorjev in pogostih komentatorjev, se med osebnostnimi lastnostmi pokažejo razlike v dimenziji sprejemljivosti, pogosti komentatorji kažejo tudi več značilnosti ekshibicionizma. Med dobre prediktorje komentiranja sodijo spol, starost, odprtost in odgovor na vprašanje, ali berejo komentarje pod novicami ali ne. Pogosteje komentirajo starejši moški, v starostni skupini od 41–60 let starosti, ženske pa komentirajo veliko redkeje, kar 95 % vseh udeleženk spada med nekomentatorje.
Ključne besede: komentarji, spletni portali novic, osebnostne lastnosti, Velikih 5, narcisizem, dogmatizem, regulacija
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 3021; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (776,00 KB)

7.
MOBILNI PORTAL NOVIC Z AVTOMATSKIM PRILAGAJANJEM UPORABNIKU
Blaž Šnuderl, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili pojem personalizacije vsebine in spletnih virov, ki temeljijo na formatih RSS in Atom. Prav tako smo predstavili mobilno platformo Android in spletne storitve. Razvili smo mobilni portal novic, ki novice prebira iz RSS spletnega vira in jih preko REST storitev izpostavlja odjemalcem. Portal novic prav tako beleži zgodovino branja novic in na podlagi le-te izvaja personalizacijo ponujenih novic. Razvili smo tudi pripadajoči mobilni odjemalec na platformi Android, ki je sposoben prikazovati novice, ponujene s strani razvitega mobilnega portala.
Ključne besede: platforma Android, portal novic, mobilni portal, spletne storitve, personalizacija
Objavljeno v DKUM: 14.02.2013; Ogledov: 1466; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici