1. Odnos odjemalcev do sporočanja slabih in dobrih novicNadja Jager, 2024, magistrsko delo Opis: Vsakodnevno se srečujemo s komuniciranjem in je del našega življenja, uporablja se tako v zasebnem kot tudi poslovnem svetu. Pravilno komunikacijo lahko dosežemo svoje cilje, želje in zadovoljimo svoje potrebe. Pri sporočanju informacij ali novic moramo biti pozorni glede na to kako sporočamo določene vrste informacij. Vsakodnevno se srečujemo tako z dobrimi kot tudi slabimi novicami. Težave nastanejo, ko moramo sporočiti slabo novico, saj nam to predstavlja težavo. Nihče ne želi sporočiti teh novic.
V naši magistrski nalogi smo podrobneje predstavili komuniciranje na splošno in se osredotočili tudi na komunikacijo v marketingu. Podjetja se vsakodnevno srečujejo s težavami, kako oblikovati ponudbo in s katero obliko ponudbe pritegniti največ pozornosti odjemalcev. Srečujejo se z vprašanji ali naj oblikujejo ponudbo tako, da najprej sporočijo dobro novico (50 % popusta) ali naj najprej sporočijo slabo novico (ob nakupu 2 vstopnic). V nalogi smo oblikovali tri hipoteze. Najprej smo želeli na splošno ugotoviti katero novico si želijo odjemalci, nato smo želeli ugotoviti katere oblike ponudb pritegnejo njihovo pozornost in kakšne čustvene odzive doživljajo ob različnih ponudbah.
Namen magistrskega dela je bilo raziskati kako pomembna je pravilna komunikacija v vsakodnevnih situacijah kot tudi v poslovnem svetu. Ugotavljali smo kakšen vpliv imajo zaporedja novic na odjemalca. Zanimalo nas je ali ima zaporedje slabih in dobrih novic veliko vlogo pri komuniciranju in kako se to izraža na prejemnikih.
Ključne besede: dobre novice, slabe novice, ponudbe, vrstni red novic, komuniciranje
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (3,32 MB) |
2. Sorodna pravica založnikov medijskih publikacij : magistrsko deloNikola Jovanović, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje koncept pravice založnikov medijskih publikacij in njene posledice v luči krize dobičkonosnosti v konvencionalni založniški industriji. Prav tako preučuje vpliv zbirateljev novic na založniško industrijo. Ker je uveljavitev nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij široko sprejeta kot možna rešitev za krizo v industriji, avtor raziskuje tudi vlogo in delovanje sorodnih pravic v 21. stoletju.
Naloga nato kritično analizira glavne argumente, ki podpirajo in nasprotujejo sorodni pravici založnikov medijskih publikacij. Z analizo teh argumentov avtor zaključi, da sorodne pravice niso ustrezna rešitev za krizo, s katero se soočajo založniki medijskih publikacij. Glavni razlog za to je, da pravica ne naslavlja osnovnega problema neproporcionalne tržne prevlade največjih tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple itd.
V drugem delu naloge avtor preučuje pravico založnikov medijskih publikacij, kot je ta opredeljena v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. Avtor poudarja inherentne omejitve pravice založnikov medijskih publikacij in njeno nesposobnost, da doseže glavni cilj reševanja krize v industriji. Poleg tega se naloga osredotoča na specifične določbe člena 15 (kot sta opredelitev pojmov zelo kratkih izvlečkov in ustrezen delež dohodka), ki poudarjajo glavne slabosti direktive in posledice, ki jih je prinesla implementacija direktive v državah članicah EU.
Naloga ponuja vpoglede v smiselnost sorodne pravice založnikov medijskih publikacij in učinkovitost pristopa EU pri obvladovanju izzivov, s katerimi se sooča medijska industrija. Ugotovitve osvetljujejo pereče težave, povezane z založniško industrijo, ter prispevajo k trajajočemu razpravljanju o ustrezni ukrepih za podporo in zaščito založnikov tiska v digitalni dobi.
Ključne besede: medijska industrija, zbiratelji novic, založniki medijskih publikacij, medijske publikacije, pravo intelektualne lastnine, sorodne pravice, DSM Direktiva
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 343; Prenosov: 83
Celotno besedilo (809,66 KB) |
3. Okvirjanje novic v slovenskih medijih : magistrsko deloUroš Skaza, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene osnove komuniciranja in pojem okvirjanja novic, v okviru katerega smo preučili podobne raziskave iz drugih držav. Opredeljene so tudi druge pomembne osnove novinarstva, kot so nepristranskost, objektivnost, novinarska etika, morala ipd. V drugem delu magistrske naloge smo z analizo izbranih člankov odmevnih dogodkov odgovorili na raziskovalna vprašanja, ali se izbrani slovenski mediji (rtvslo.si, 24ur.com in Nova24TV.si) poslužujejo okvirjanja novic in v kakšni meri ter ali slovenski spletni mediji poročajo nepristransko. Z analizo izbranih člankov in s spletno anketo je bilo ugotovljeno, da članki praviloma ne vsebujejo interpretacije novinarjev. Senzacionalistični pristop do poročanja, interpretacije novinarjev kot tudi pristranskost pa so v veliki meri prisotni predvsem pri mediju Nova24TV. Ugotovljeno je bilo, da je težko opredeliti, kako slovenska javnost dojema poročanje slovenskih spletnih medijev. Ugotovili smo, da se vsi obravnavani mediji poslužujejo okvirjanja novic in da neko mero pristranskosti izražajo vsi mediji.
Ključne besede: okvirjanje novic, slovenski mediji, internet, spletni mediji, spletno novinarstvo
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 130
Celotno besedilo (4,22 MB) |
4. Dojemanje agregatorjev novic s strani medijev in uporabnikov : diplomsko deloTimotej Verdev, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili dojemanje agregatorjev novic s strani medijev in uporabnikov. Z empirično raziskavo smo na osnovi analize podatkov, pridobljenih s strani medijev in uporabnikov, ugotovili, da med uporabniki in agregatorji novic obstaja pozitiven odnos, saj so agregatorji ustvarjeni, da zadovoljijo potrebe uporabnikov. Empirični rezultati naše raziskave so hkrati pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika med uporabniki in ne uporabniki pri dostopanju do novic pri direktnem dostopu do medija in preko agregatorjev novic. Na osnovi rezultatov nismo mogli potrditi niti ovreči, da agregatorji novic in mediji med seboj tekmujejo za doseganje bralcev, ali da bi si medsebojno koristili.
Ključne besede: agregatorji novic, mediji, uporabniki agregatorjev novic
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. Spletna mesta za zbiranje novic in njihova vloga pri usmerjanju bralcev na spletne strani medijev : diplomsko deloDenis Sivec, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili agregatorje novic in njihove lastnosti ter vpliv, ki ga imajo na obiskanost medijskih portalov. V teoretičnem delu smo najprej opisali razvoj medijskih portalov. Nato smo predstavili delovanje agregatorjev novic ter prednosti in slabosti njihove uporabe z vidika uporabnika in medijskih portalov. Deloma smo predstavili tudi zakonodajo, ki se nanaša na reproduciranje novic ter predstavili pomembne dogodke, ki so vplivali na regulacijo delovanja agregatorjev novic. V empiričnem delu smo podali pregled lastnosti in funkcionalnosti največjih agregatorjev novic Google News, Techmeme in Feedly. Predstavili pa smo tudi slovenske agregatorje novic, in sicer Najdi.si novice, Kulturnik in Slovice.com.
Ključne besede: agregator novic, reproduciranje novic, medijski portali, Google News
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 892; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. |
7. OSEBNOSTNE LASTNOSTI KOMENTATORJEV NA SLOVENSKIH NOVIČARSKIH SPLETNIH PORTALIHDarja Potočan, 2015, magistrsko delo Opis: Spletni komentarji novic so postali del javne debate in ugibanja o tem, ali prispevajo k razgrevanju ozračja v javnosti ali morda celo sami kdaj zanetijo kak požar. Pri tem so komentatorji deležni veliko opazk in predsodkov, ki smo jih želeli preučiti. V magistrski nalogi smo zato prvič v Sloveniji preučili osebnostne lastnosti komentatorjev novic na spletnih portalih slovenskih medijev s pomočjo lestvice Velikih 5, vprašalnika narcisoidnosti – NPI in vprašalnika dogmatizma ter podatke preverjali s populacijo tistih, ki nikoli ne komentirajo novic na spletu. Slovenska populacija komentatorjev kaže statistično pomembne razlike med pogostimi komentatorji in nekomentatorji na dimenziji ekshibicionizma, ne pa tudi na dimenziji dogmatizma. Na lestvici Velikih 5 se pokažejo razlike med v dimenzijah ekstravertnosti in odprtosti za nove izkušnje, v dimenzijah dogmatizma in ekshibicionizma pa ne. Med ekstremoma, skupinama nekomentatorjev in pogostih komentatorjev, se med osebnostnimi lastnostmi pokažejo razlike v dimenziji sprejemljivosti, pogosti komentatorji kažejo tudi več značilnosti ekshibicionizma. Med dobre prediktorje komentiranja sodijo spol, starost, odprtost in odgovor na vprašanje, ali berejo komentarje pod novicami ali ne. Pogosteje komentirajo starejši moški, v starostni skupini od 41–60 let starosti, ženske pa komentirajo veliko redkeje, kar 95 % vseh udeleženk spada med nekomentatorje.
Ključne besede: komentarji, spletni portali novic, osebnostne lastnosti, Velikih 5, narcisizem, dogmatizem, regulacija
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 3178; Prenosov: 342
Celotno besedilo (776,00 KB) |
8. MOBILNI PORTAL NOVIC Z AVTOMATSKIM PRILAGAJANJEM UPORABNIKUBlaž Šnuderl, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili pojem personalizacije vsebine in spletnih virov, ki temeljijo na formatih RSS in Atom. Prav tako smo predstavili mobilno platformo Android in spletne storitve. Razvili smo mobilni portal novic, ki novice prebira iz RSS spletnega vira in jih preko REST storitev izpostavlja odjemalcem. Portal novic prav tako beleži zgodovino branja novic in na podlagi le-te izvaja personalizacijo ponujenih novic. Razvili smo tudi pripadajoči mobilni odjemalec na platformi Android, ki je sposoben prikazovati novice, ponujene s strani razvitega mobilnega portala.
Ključne besede: platforma Android, portal novic, mobilni portal, spletne storitve, personalizacija
Objavljeno v DKUM: 14.02.2013; Ogledov: 1541; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,89 MB) |
