Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mrežekrilci (Neuropterida) so v Sloveniji iz naravovarstvenega vidika slabo raziskana skupina žuželk. Prav iz tega razloga smo se odločili, da opravimo popis mrežekrilcev na območju ribnikov Petelinjek, ki so del območja Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Naš cilj je bil, da ob popisu naravovarstveno ovrednotimo favno mrežekrilcev, in sicer s pomočjo Rdečega seznama mrežekrilcev Slovenije. Prav tako je bil naš cilj opredeliti mrežekrilce tudi kot bioindikatorsko skupino. Živali smo popisovali dvakrat mesečno od aprila do oktobra med letoma 2016 in 2017 na osmih lokalitetah v okolici ribnika Štepihovec in Štatenberšek. V laboratoriju je nato sledila determinacija nabranih živali ter etiketiranje in ureditev mokre zbirke. Na območju ribnikov Petelinjek smo našli 30 vrst mrežekrilcev, in sicer eno vrsto iz redu velekrilcev (Megaloptera), ostale vrste pa pripadajo redu pravih mrežekrilcev (Neuroptera). Vrstno najbolje zastopani sta bili družina tenčičaric (Chrysopidae) in družina rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae). Iz družine tenčičaric smo našli vseh pet v Sloveniji prisotnih vrst iz rodu Chrysoperla, med katerimi je še posebej zanimiva najdba vrste Chrysoperla mediterranea. Skoraj polovica najdenih vrst je bioindikatorskih, med njimi pa so tudi vrste, ki imajo vodne ličinke. To so: Sialis lutaria, Sisyra nigra, Sisyra terminalis in Osmylus fulvicephalus. Te štiri vrste so vključene tudi na Rdeči seznam mrežekrilcev Slovenije, kjer so opredeljene kot ranljive vrste.
Ključne besede: Neuropterida, Megaloptera, Neuroptera, ribniki Petelinjek, Ličenca pri Poljčanah, Natura 2000, naravovarstvo, ogrožene vrste, rdeči seznam, bioindikacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2018; Ogledov: 1780; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: In the Submediterranean District of Slovenia, Neuropteran assemblages in two types of oak forests have been investigated. For both forest types, data on plant substrate species are provided. The faunal composition of the two oak forests is compared with the fauna of the garrigue from the southernmost part of Istria. While in both woodland habitats arboreal species dominate, in the garrigue habitat the number of species preferring grassy steppes is much higher
Ključne besede: Neuroptera, insects, Istria, submediterranean district, oak forests
Objavljeno v DKUM: 03.08.2017; Ogledov: 1192; Prenosov: 97
Celotno besedilo (340,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Coloration intensity of wings from owl-fly (Libelloides macaronius) was checked with absorption of the light; at 425 nm of the yellow parts of the wings and at 650 nm of the black parts. The difference between males and females was not statistically significant. In black parts of wings the black pigment melanin was identified. In both parts (yellow and black) the yellow pigment sepiapterin and one unidentified yellow pigment were present. They were extracted with 0.4% sucrose and analysed on paper and thin-layer chromatography on Silica gel.
Ključne besede: Neuroptera, Ascalaphidae, Libelloides macaronius
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1179; Prenosov: 43
Povezava na celotno besedilo

Opis: Morphology and behaviour of third instar larvae of the Holomediterranean antlion species Myrmecaelurus trigrammus (Pallas) are described. Larvae are facultative pit-builders, they either ambush their prey at the surface, or dig pitfall traps that prey fall in to. Dark brown spots on dorsal and ventral sides of the head and on dorsal side of the thorax are charac-teristic of the larvae. Eye tubercles are not prominent. Jaws are equipped with long bristles, campaniform sensilla, sensilla coeloconica, and digitiform sensilla. A unique feature is the shape of the tips of all three teeth that is screw-like with a polyhedral surface. The body surface is covered with longitudinally grooved bristles and plumose hairs. On the tip of the antennae and on terminal and subterminal parts of labial palps sensilla basiconica occur. On the 9th abdominal segment there are two bulges, each of them bearing four digging bristles. Non-prominent eye tubercles and numerous mandibular bristles are morphological traits of pit-builders. Most of the behavioural traits are related to pit builders, whereas forward movement, waiting for prey without a pit and frequent changing of ambush location are traits of non-pit builders.
Ključne besede: zoologija, volkci, morfologija, Neuroptera, zoology, antlions, morphology, Neuroptera
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1838; Prenosov: 103
Povezava na celotno besedilo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali in med seboj primerjali morfološke značilnosti čeljusti ličink dveh vrst volkcev (Myrmeleon formicarius in Neuroleon microstenus), ki se poslužujeta različnih strategij plenjenja. Volkci vrste Myrmeleon formicarius, kot predstavniki lijakarskih volkcev, v peščeno podlago gradijo lijakaste pasti, v katere se ujame žrtev. Pri gradnji lijaka si pomagajo z dorzalno površino glave, s ščetinami, ki izraščajo iz roba glavine kapsule, s čeljustmi in čeljustnimi ščetinami. Volkci vrste Neuroleon microstenus takšnih lijakov ne gradijo, temveč zakopani v substrat prežijo na plen. Za razliko od nelijakarjev lijakarji svojih čeljusti torej ne uporabljajo le za to, da zagrabijo in izsesajo svoj plen, temveč tudi za samo izgradnjo lijaka. Iz tega izhaja naša domneva, da so volkci lijakarji tekom evolucije razvili čeljusti s številčnejšimi, daljšimi in bolj gosto nameščenimi ščetinami, kar je povečalo skupno površino, s katero lahko zajamejo substrat. To smo skušali z našo raziskavi tudi potrditi. Meritve so potekale na posušenih in v alkoholu konzerviranih ličinkah v tretjem larvalnem stadiju. Fotografirane vzorce smo obdelali s programsko opremo EclipseNet. Rezultati so pokazali, da so pri lijakarju čeljustne ščetine številnejše in je razdalja med njimi oz. med njimi in zobci krajša kot pri nelijakarju. Na obeh straneh čeljusti segajo ščetine pri lijakarju tudi višje proti konici čeljusti kot pri nelijakarju. Posledica tega je, da je pri lijakarju skupna površina, s katero lahko ličinka volkca zajame substrat, večja kot pri nelijakarju. Izračun razmerja med površino čeljusti vključno s ščetinami in površino čeljusti brez ščetin je pokazal, da je omenjeno razmerje večje pri lijakarju, kar pomeni, da pri le-tem večji delež k skupni zajemalni površini čeljusti prispevajo ščetine kot pri nelijakarju.
Ključne besede: volkci, morfologija, čeljusti, predatorsko vedenje, Neuroptera, Myrmeleontidae.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 2454; Prenosov: 199
Celotno besedilo (5,12 MB)