| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OBRAVNAVE ŽIVLJENJSKIH PROSTOROV NA RAZREDNI STOPNJI PREKMURSKIH OSNOVNIH ŠOL
Nuša Pintarič, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični. V teoretičnem delu predstavljamo učna načrta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika, podrobneje opredelimo pomen izkustvenega učenja s poudarkom na naravoslovju in predstavimo različne življenjske prostore. V drugem delu diplomskega dela, empiričnem delu, predstavljamo rezultate, podrobnejšo analizo in ugotovitve empirične raziskave, v katero je bilo zajetih 84 učiteljev, ki poučujejo v mestnih in vaških šolah v Prekmurju. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti prisotnost obiska življenjskih prostorov v procesu načrtovanja in izvajanja rednega vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev v Prekmurju, ki poučujejo na razredni stopnji. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da anketirani učitelji kljub bližini najrazličnejših življenjskih prostorov le-te ne obiskujejo pogosto. Kot glavne razloge za načrtovanje navajajo bližino življenjskega prostora, njihov lasten interes in interes učencev, kot razloge za nenačrtovanje pa navajajo denar, neomenjenost v nacionalnem učnem načrtu in neskladnost z letnim delovnim načrtom.
Ključne besede: Ključne besede: Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, življenjski prostori
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 1717; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

12.
ŠOLSKE IN OBŠOLSKE NARAVOSLOVNE IN TEHNIČNE INTERESNE DEJAVNOSTI V PREKMURJU
Tajda Prkič, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz 5 sklopov; psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, preventivni sklop, geografsko-zgodovinski sklop in zgodovinski sklop. Poseben poudarek je na šolskih in obšolskih interesnih dejavnostih, predvsem na naravoslovju in tehniki. V praktičnem delu naloge smo raziskovali, koliko osnovnih šol v Prekmurju izvaja naravoslovne in tehnične interesne dejavnosti v drugem triletju. Ugotovili smo, kolikšno je dejansko število delujočih šolskih in obšolskih naravoslovnih in tehničnih dejavnosti na šolah v Prekmurju ter jih primerjali med seboj glede na položaj šole (vas-mesto). Raziskovali smo tudi, kdo izvaja interesne dejavnosti, kakšne so materialne zmožnosti ter razlogi za pomanjkanje naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah. Rezultati nakazujejo, da je na vaških šolah bistveno manj naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti kot v mestu. V primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi pa je zaznati izredno pomanjkanje le-teh dveh dejavnosti na osnovnih šolah. V iskanju rešitve te problematike, smo na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali dva didaktična modela letne priprave za izvajanje interesnih dejavnosti. V okviru naravoslovne interesne dejavnosti smo izdelali model letne priprave "Mladi ekologi". Za tehnično interesno dejavnost pa smo pripravili model letne priprave "Lego dakta". S tem upamo, da smo doprinesli vsaj delček v koncept razvijanja naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah v Prekmurju.
Ključne besede: interesne dejavnosti, naravoslovje, tehnika, drugo triletje, Prekmurje.
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 692; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

13.
PRIPRAVA MODELOV PREIZKUSA ZNANJA PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA S POUDARKOM NA NARAVOSLOVNIH VSEBINAH
Doris Vučko, 2012, diplomsko delo

Opis: Testi znanja so ena izmed oblik preverjanja znanja, brez katerih v učnem procesu preprosto ne gre, zato smo se v našem diplomskem delu osredotočili prav na njih. Namen diplomskega dela je bil sestaviti nabor nalog za teste znanja pri predmetu naravoslovje in tehnika za četrti razred. Iz sestavljenih nalog smo po pravilih sestavili model testa. Pripravljene naloge so lahko učiteljem v pomoč pri sestavi njihovih testov. Najprej smo se osredotočili na pravila sestavljanja testov znanja, saj brez njih ne moremo sestaviti kakovostnega testa. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo učitelji na sestavljanje testov znanja, zato smo izvedli kratko raziskavo, s katero smo ugotovili, da še zmeraj obstajajo učitelji, ki ne vedo sestaviti dobrega testa znanja. Izhajajoč iz teh ugotovitev smo sestavili 38 nalog, ki upoštevajo vse taksonomske stopnje po Bloomu.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, naravoslovje in tehnika, cilji in standardi znanja, četrti razred
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 3969; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

14.
NASTANEK IN UPORABA MISELNIH VZORCEV V KONTEKSTU POUČEVANJA PREDMETA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Jasmina Šebjanič, 2013, diplomsko delo

Opis: V Diplomskem delu z naslovom »Nastanek in uporaba miselnih vzorcev v kontekstu poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika« smo proučili stališča učiteljev in učencev do miselnih vzorcev ter njihovo uporabo v pedagoškem procesu, natančneje pri predmetu naravoslovje in tehnika v drugem triletju devetletne osnovne šole. Predmet naravoslovje in tehnika je kompleksen predmet, saj je nadgradnja predmeta spoznavanje okolja in se v višjih razredih še nadgrajuje. Ker je zelo raznolik in pester, omogoča, da so tudi miselni vzorci raznoliki in pestri. Uporaba miselnih vzorcev pri naravoslovju in tehniki je priporočljiva in smiselna, kajti učna snov sčasoma postaja obsežnejša, miselni vzorci pa učencem omogočajo lažje učenje in učinkovitejšo zapomnitev nove snovi. Hkrati jih navaja na tak način dela, da jim postane bolj praktičen in se zaradi izkušenj za uporabo miselnih vzorcev odločajo tudi kasneje v življenju. Uporabo miselnih vzorcev predmet omogoča v vseh etapah učnega procesa. V teoretičnem delu je opisano, kaj so miselni vzorci, kakšen je potek njihovega nastajanja in na kaj vse moramo biti pozorni pri izdelavi, da dobimo čim bolj kakovosten in uporabnejši miselni vzorec. Prav tako je opisano, kako lahko miselne vzorce uporabljamo pri pouku in kako jih uvajamo ter približamo učencem. Omenjene so vse prednosti v primerjavi z ustaljenimi zapiski ter vse koristi tako učenja kot tudi poučevanja z njihovo pomočjo. Opredeljen pa je tudi sam predmet naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pri učiteljih proučili vlogo starosti oziroma trajanja delovne dobe na uporabo miselnih vzorcev pri pouku, pri učencih pa vlogo spola pri uporabi miselnih vzorcev za učenje. Prav tako smo proučili pomen oziroma vlogo lokacije šole (mestna ali primestna) na rabo miselnih vzorcev pri pouku in vpliv učiteljev na učence na tem področju. Rezultati so pokazali, da v odgovorih učiteljev na zastavljena vprašanja glede na trajanje njihove delovne dobe ni opaziti večjih razlik. Prav tako ni razlik v odgovorih glede na lokacijo šole (mestna ali primestna), na kateri anketirani učitelji poučujejo. Razliko je bilo opaziti le v pogostosti uporabe miselnih vzorcev in njihovem načinu uporabe. Tudi v odgovorih po vprašanjih učencem glede na spol in lokacijo šole ne obstajajo velike razlike. Nekoliko več razlik je opaziti le v poznavanju miselnih vzorcev in v motiviranosti za njihovo uporabo.
Ključne besede: miselni vzorec, možganska nevihta, učenje, naravoslovje in tehnika, razredni pouk
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1602; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

15.
Izkoriščenost vrednot Kozjanskega parka pri izvajanju pouka na razredni stopnji
Kaja Putrih, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izkoriščenost vrednot Kozjanskega parka pri izvajanju pouka na razredni stopnji , je sestavljeno iz treh delov. Prvi del je razdeljen na dve poglavji, in sicer na geografsko zgodovinski sklop, v katerem opisujemo osnovne značilnosti območja, v katerem leži Kozjanski park, kulturno dediščino in osnovne značilnosti Kozjanskega parka. Drugo poglavje zajema naravoslovni sklop, v katerem opisujemo rastlinstvo in živalstvo, travnike, gozdove, sadovnjake in vode. V pedagoško-didaktičnem sklopu smo naredili pregled ciljev in dejavnosti iz učnih načrtov pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena ob koncu lanskega šolskega leta v šolah, ki so v Kozjanskem parku in v okolici le-tega. V raziskavi nas je zanimalo, ali so učitelji zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka, ali zadosti izkoriščajo ponudbo Kozjanskega parka, ali se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane v okviru Kozjanskega parka in na koncu, ali bi se učitelji želeli pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka. Ugotovili smo, da kljub temu da so učitelji v večini izbrali odgovor, da dovolj dobro poznajo ponudbo Kozjanskega parka, je ne izkoriščajo zaradi različnih razlogov. Večina učiteljev razrednega pouka se želi dodatno seznaniti z dejavnostmi, ki se odvijajo v Kozjanskem parku. Na podlagi manjše raziskave smo v praktičnem delu predstavili dejavnosti, ki jih lahko izvajamo v sklopu Kozjanskega parka in so primerne za učence na razredni stopnji.
Ključne besede: Kozjanski park, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba, razredna stopnja.
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 768; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

16.
IZKUSTVENO UČENJE PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA V 4. IN 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Janja Virc, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo teoretično opredelili izkustveno učenje, predstavili pomen konstruktivizma v učenju in poučevanju, opredelili vlogo učitelja in učenca v konstruktivistično naravnanem pouku, vključili načela uspešnega izkustvenega pouka, opisali tipične postopke in metode pri tej obliki pouka ter opisali, kako se predmet naravoslovja in tehnike odraža v konstruktivistični luči. V empiričnem delu diplomskega dela smo preučili poznavanje in pogostost uporabe izkustvenih tehnik, motiviranost učencev in učiteljev za delo z izkustvenimi tehnikami, načine pridobitve materiala oziroma sredstev za izvedbo izkustvenega pouka in prav tako preučili vire znanja in spodbud za izkustveno delo učitelja. Vse to smo raziskovali pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredih osnovnih šol s področja Štajerske in Pomurja. Naša raziskava kaže, da so učenci, ki so bili zajeti v raziskavi, v največjem številu poznali tehniko dopolnilnega predavanja, najmanj pa so poznali tehniko časa za razmišljanje. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, največkrat uporabljali izkustvene tehnike pri samem pouku naravoslovja in tehnike, manj pa so jih uporabljali pri pouku tehniških ali naravoslovnih dni. Ugotovili smo tudi, da si anketirani učenci v veliki večini želijo še večkrat srečati z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike ter da jih večina meni, da so tehnike izkustvenega učenja koristne za učenje in jim pri učenju pomagajo. Ugotovili smo, da si največ učiteljev v svoj pouk naravoslovja in tehnike želi vključiti še več izkustvenega učenja in da tudi največ učiteljev (90,3 % vseh, ki je sodelovalo v raziskavi), meni, da učenci znanje, pridobljeno pri pouku izkustvenega učenja naravoslovja in tehnike, dobro obvladajo. Raziskava, ki smo jo izvedli in podrobneje interpretirali v empiričnem delu, nas je usmerila v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo priročnik za delo z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole. V priročniku so glede na Učni načrt za naravoslovje in tehniko v 4. in 5. razredu ter program osnovnošolskega izobraževanja predlagane in opisane oblike tehnik izkustvenega učenja za vsak tematski sklop posebej. Vsaka predlagana izkustvena tehnika skuša zadovoljiti minimalni standard za določen cilj pri predmetu naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: konstruktivizem, izkustveno učenje, 2. triletje OŠ, naravoslovje in tehnika, priročnik za učitelje
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 2095; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

17.
Razvoj modela usposabljanja učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta naravoslovje in tehnika
Irena Delčnjak Smrečnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava pouk predmeta naravoslovja in tehnike, ki se poučuje v 4. in 5. razredu osnovne šole, hkrati pa zajema širšo problematiko poučevanja naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole. V prvem delu avtorica predstavi kurikularne reforme naravoslovnih predmetov ter dosedanja domača in tuja spoznanja o učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, pri čemer je poudarek na učiteljih in učencih v nižjih razrednih osnovne šole. Posebno pozornost namenja znanju in odnosu učiteljev do predmeta naravoslovja in tehnike, predvsem učiteljevemu prepričanju o lastni usposobljenosti. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 358 razrednimi učitelji, so: učitelji nižje ocenjujejo lastno usposobljenost za poučevanje predmeta naravoslovja in tehnike od ostalih predmetov (matematika, slovenščina, družba). Prav tako učitelji najnižje ocenjujejo lastno usposobljenost za metodo praktičnih (laboratorijskih) del. Rezultati so tudi pokazali nizko usposobljenost za konstruktivistični pristop, še posebej za fazo postavljanja hipotez in eksperimentiranja. Ocena lastne usposobljenosti raste z velikostjo šole in z nadaljnjim izpopolnjevanjem. Povezav s stopnjo izobrazbe ali z delovnimi izkušnjami nismo ugotovili. Izjema je uporaba IKT. V empiričnem delu je torej potrjena domneva, da kurikularna sprememba predmeta naravoslovja in tehnike z devetletko (še) ni prinesla ustrezne implementacije v prakso. Izhajajoč iz dejstva, da je učitelj pomemben člen pri udejanjanju reform, ter na osnovi ugotovitev pričujoče raziskave, tuje literature in avtoričinih poklicnih izkušenj je v zadnjem delu predstavljen model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za predmet naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: osnovna šola, pouk naravoslovja, predmet naravoslovje in tehnika, razredni učitelj, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2216; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

18.
PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI V KONTEKSTU POUČEVANJA PREDMETA NARAVOSLOVJA IN TEHNIKA V 5. RAZREDU
Ana Štor, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Preverjanje ročnih spretnosti v kontekstu poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 5. razredu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motoriko, motorični razvoj, motorične sposobnosti in spretnosti, učne metode in oblike, predmet naravoslovje in tehnika ter cilje, vrste gradiv in finomotorični test. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno neeksperimentalne metode ugotavljali razlike v razvoju ročnih spretnosti, in sicer na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev in učenk 5. razreda štirih osnovnih šol. Ugotavljali smo uspešnost učencev pri nalogah finomotoričnega testa glede na spol, uspešnost šole pri nalogah finomotoričnega testa, uspešnost učencev glede na lokacijo šole, povezanost hitrosti reševanja finomotoričnega testa z učenčevo končno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. razredu in razvitost ročnih spretnosti otrok v 5. razredu. Podatke smo pridobili s pomočjo finomotoričnega testa, ki je obsegal 25 nalog, združenih v šest sklopov. V raziskavi je sodelovalo 52 otrok, 27 dečkov in 25 deklic, iz štirih osnovnih šol iz mesta ali vasi. S pomočjo kvantitativne statistične obdelave smo ugotovili, da so bile deklice v vseh sklopih, razen pri sestavljanju, uspešnejše od dečkov. Vaški učenci so bili uspešnejši v vseh sklopih, razen pri prerisovanju težjega modela. Kot smo pričakovali, so bili učenci z zaključeno odlično oceno v 4. razredu pri predmetu NIT v celem finomotoričnem testu boljši od učencev s prav dobro oceno. Učenci četrte šole so bili najuspešnejši v sklopih prijemanje, ročne spretnosti, sestavljanje in postavljanje, učenci tretje šole so bili najuspešnejši v sklopu razvrščanje, učenci druge šole so bili najuspešnejši v sklopu risanje.
Ključne besede: motorika, fina motorika, ročne spretnosti, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1909; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

19.
Razvoj modela materialno-tehničnega podpornega centra kot temeljne baze za eksperimentalno delo v okviru predmeta naravoslovje in tehnika
Samo Fošnarič, Irena Delčnjak Smrečnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje model materialno-tehnične podpore eksperimentalnemu delu pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu osnovne šole (starost učencev od 9 do 11 let). Model izhaja iz raziskave, v kateri smo predhodno preučili materialno podporo za izvajanje eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika. Raziskava je zajela 497 učiteljev razrednega pouka v 4. ali 5. razredu osnovne šole, in sicer 32,20 % učiteljev iz razvitejše Zahodne kohezijske regije Slovenije in 67,80 % učiteljev iz Vzhodne kohezijske regije Slovenije (Delčnjak, 2008). Največje ovire za izvajanje eksperimentalnega dela na razredni stopnji predstavljajo: pomanjkanje materialne podpore, zbiranje, priprava, kompletiranje, shranjevanje, prevelike skupine učencev, slabi prostorski pogoji in potreba po pomočniku. Na osnovi naše raziskave lahko z gotovostjo zatrdimo, da razredni učitelji potrebujejo kakovostnejšo materialno in kadrovsko podporo pri poučevanju naravoslovja in tehnike. Izhajajoč iz teh predpostavk, in na osnovi določenih lastnih ter tujih izkušenj smo razvili model materialno-tehnične podpore eksperimentalnemu delu na razredni stopnji, ki je koncipiran na institucionalno organiziranost.
Ključne besede: razredni pouk, naravoslovje in tehnika, raziskovalno delo, eksperimentalno delo, materialni pogoji, učni pripomočki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 458; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (75,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Astronomija skozi prizmo poučevanja v 4. razredu osnovne šole - Naše osončje
Miloš Osterc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Astronomija skozi prizmo poučevanja v 4. razredu osnovne šole - Naše osončje« je sestavljena iz dveh med seboj povezujočih se delov – teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljeno naravoslovje in njegov razvoj od začetka do danes. Posebej je izpostavljena astronomija v osnovni šoli. S stališča astronomije je pregledan učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011). Ugotovljeno je, da v njem astronomija kljub aktualnosti ni posebej prisotna. Praktični del vsebuje natančno učno pripravo, potek dela in evalvacijo učno ure Naše osončje, ki je bila izpeljana v 4. b razredu Osnovne šole Kamnica. Ugotavljamo, da učna vsebina učence zelo zanima. Kljub temu, da snov ni povsem zajeta v učnem načrtu do četrtega razreda, vedo o njej presenetljivo veliko in se o astronomiji samoiniciativno izobražujejo tudi v prostem času. Sklenemo lahko, da se metoda dela prikazovanja planetov z različnimi sadeži dobro obnese, saj si lahko učenci zelo nazorno predstavljajo velikostna razmerja planetov v Osončju.
Ključne besede: Naravoslovje, astronomija, sončni sistem, naravoslovje in tehnika, četrti razred.
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 1088; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (6,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici