| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
Zaščita sil : diplomsko delo
Blanka Ličan, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: zaščita sil, NATO, vojska, Slovenska vojska, policija, diplomske naloge
Published: 29.08.2011; Views: 1887; Downloads: 154
.pdf Full text (529,53 KB)

13.
OSKRBA Z GORIVOM NA LETALIŠČU CERKLJE OB KRKI
Marko Verbič, 2011, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje organiziranost in delovanje oskrbe letal z gorivom na osrednjem vojaškem letališču Slovenske vojske, letališču Cerklje ob Krki. Letališče se nahaja v fazi prenove in modernizacije, s katero bo povečan obseg nalog in funkcij, ki jih bo letališče izvajalo. To v prvi vrsti pomeni povečanje letalskih operacij na letališču, torej povečevanje prometa, torej tudi povečano porabo goriva za letala. Oskrba z gorivom je tako eden izmed temeljnih logističnih procesov, ki potekajo na letališču. Zaradi same narave letalskega goriva je to zelo zahteven logistični proces, ki ga spremljajo visoki kriteriji varnosti, zanj veljajo stroga merila kakovosti logistične operacije, saj mora letalsko gorivo ustrezati strogim varnostnim in kakovostnim zahtevam, ter je nenavsezadnje podvržen tudi vplivom ekonomskih kriterijev. Posebnost vojaškega letališča Cerklje ob Krki je tudi njegova souporaba v civilne namene.
Keywords: logistika, gorivo, letališče Cerklje ob Krki, NATO, Slovenska vojska.
Published: 17.12.2011; Views: 2209; Downloads: 238
.pdf Full text (5,12 MB)

14.
Naloge, cilji in sodelovanje držav članic Nata v ISAF-u : diplomsko delo
Damir Jelenčić, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: NATO, članice, vojska, vojaške operacije, Afganistan, Slovenska vojska, diplomske naloge
Published: 21.11.2011; Views: 1199; Downloads: 120
.pdf Full text (515,65 KB)

15.
16.
Vpliv protiteroristične strategije NATA in EU na Republiko Slovenijo : diplomsko delo
Irena Bradač, 2012, undergraduate thesis

Abstract:
Keywords: terorizem, preprečevanje, EU, NATO, Slovenija, diplomske naloge
Published: 26.03.2012; Views: 1088; Downloads: 140
.pdf Full text (722,38 KB)

17.
Sodobne perspektive nacionalne varnosti Slovenije in vloga obveščevalno varnostnega sistema : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tamara Rihtarič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija se je znašla v času, ko je zaradi spreminjanja nacionalne varnosti in novih varnostnih groženj prisiljena vzpostaviti lasten nacionalno varnostni sistem in na novo postaviti strateške varnostne smernice. Nove temelje varnostne politike je Republika Slovenija zapisala v razvojno usmerjevalnem dokumentu, zaradi katerega je postavila tudi novi okvir za sprejemanje in nadgradnjo novih strategij, politik in usmerjevalnih dokumentov. Zaradi vsesplošnih varnostnih interesov je Slovenija tako kot drugi akterji evropske varnosti primorana izvajati drugačno politiko varnostnih groženj. Tako sta zveza NATO in Evropska unija soočeni z vedno novimi grožnjami, zaradi katerih mora biti zagotovljena visoka raven sodelovanja in partnerstvo. Zaradi vključitve Evropske unije in zveze NATO je varnost Slovenije postala del mednarodne varnosti, evropske varnosti in obrambe. Slovenija se z mednarodnim sodelovanjem zaveda odgovornosti za zagotovitev nacionalne varnosti, zaradi tega tudi samostojno izvaja slovensko varnostno politiko. Koncept mednarodne skupnosti, še posebej v času, ko se intenzivirajo viri ogrožanja, pridobiva vedno večji pomen. Obveščevalno varnostni sistem je v Republiki Sloveniji pomemben predvsem zato, ker smo z njim pridobili nove obveščevalne službe, ki pripomorejo k večji nacionalni varnosti v naši državi. Ali je Slovenija res varna država in je za njeno nacionalno varnost dobro poskrbljeno, bo pokazal predvsem čas.
Keywords: nacionalna varnost, varnostni sistemi, obveščevalne službe, varnostne službe, Slovenija, Evropska unija, EU, NATO, diplomske naloge
Published: 22.10.2012; Views: 1043; Downloads: 123
.pdf Full text (924,19 KB)

18.
19.
Tajna mreža NATA - Operacija Gladio s poudarkom na Italiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tomaž Šuštar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Temeljna človekova pravica je pravica do svobode in varnosti. Temeljna pravica države je pravica do suverenosti in odločanja po svoji vesti. Vse to pa ob prebiranju dosegljive literature o obstoju tajne mreže Gladia počasi zbledi in povsem izgine. Na splošno je znano, da je Sovjetska zveza vsiljevala svojo politično voljo državam vzhodnega bloka tudi z uporabo sile, če je bilo to potrebno za dosego ciljev, v zahodni Evropi pa naj bi veljal demokratični princip in pravica do svoje lastne odločitve posameznih držav. Skušali bomo pojasniti problem tajne organizacije Gladio z vidika demokracije, suverenosti držav, pravice ljudi do varnosti in svobode, prav tako pa tudi njeno sporno ravnanje v vseh pogledih. Zgodba o Gladiu je predvsem zgodba o ameriškem in britanskem strahu pred komunistično prevlado v zahodni Evropi, ki je trajal skoraj pol stoletja in v katerem so se posluževali najbolj skrajnih prijemov, da bi na oblasti zadržali desno usmerjene politične stranke. To pa so počeli preko severnoatlantske zveze, ki naj bi skrbela za mir in varnost vseh držav članic. Vpletene organizacije sicer odločno zanikajo obstoj mreže Gladio, vendar vse več pričevanj in dokazov kaže na to, da je skrivna vojska zares obstajala in da je počela stvari, ki včasih presegajo našo domišljijo. Prav zato pa bo verjetno treba nekatera zgodovinska dejstva ponovno pretehtati in poiskati vzroke za njih nekje drugje. Marsikaj v zvezi z operacijo Gladio še ni pojasnjeno in slehernega človeka, ki se bo podajal na lov za odgovori čaka trnova pot skozi labirinte zakonodaj in nacionalnih interesov posameznih držav, ki so bile udeležene v operaciji. Za zdaj je znano le to kar so počeli pripadniki Gladia, toda v meglo zavito ostaja dejstvo, kakšni so bili ukazi njihovih nadzornikov in iz kje so ti ukazi prihajali. Zelo slikovito se je o tem izrazil John Prados: »Ko gre za mrežo Gladio, se informacijska avtocesta na vseh ravneh hitro spremeni v makadamsko stezico.« (Ganser, 2006: 10)
Keywords: obveščevalne službe, tajne službe, NATO, hladna vojna, terorizem, diplomske naloge
Published: 05.10.2012; Views: 1595; Downloads: 277 
(1 vote)
.pdf Full text (297,49 KB)

20.
PRISTOJNOSTI POLITIČNIH, VOJAŠKIH IN DRUGIH TELES NATO PRI ODLOČANJU IN IZVAJANJU VOJAŠKIH OPERACIJ - PRIMERI JUGOSLAVIJE, IRAKA, AFGANISTANA IN LIBIJE
Damijan Knez, 2012, undergraduate thesis

Abstract: PRISTOJNOSTI POLITIČNIH, VOJAŠKIH IN DRUGIH TELES NATO PRI ODLOČANJU IN IZVAJANJU VOJAŠKIH OPERACIJ – PRIMERI JUGOSLAVIJE, IRAKA, AFGANISTANA IN LIBIJE Organizacija Severnoatlantske pogodbe – NATO (North Atlantic Treaty Organization) je mednarodno vojaško-politična organizacija, ki predstavlja čezatlantsko vez – povezavo varnosti v Severni Ameriki z varnostjo v Evropi. Kolektivna prizadevanja članic so v podporo skupnim varnostnim interesom. Spreminjanje razmer v mednarodnem varnostnem okolju je narekovalo tudi prilagajanje zveze. Njen obstoj je povezan z njeno večnamenskostjo in prilagodljivostjo spremembam v okolju. Severnoatlantsko zavezništvo je bilo ustanovljeno 4. aprila 1949 z Washingtonsko pogodbo med 12 državami članicami, ki so k njej pristopile prostovoljno, na podlagi javne razprave in ustreznega parlamentarnega postopka. Leta 2012 je v zvezo NATO vključenih 28 držav članic. Pogodba podpira njihove individualne pravice ter mednarodne obveznosti v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Ključni členi Severnoatlantske pogodbe so: 4., 5. ter 6. člen. V času svojega obstajanja je Nato za svoje delovanje oblikoval in sprejel več strateških konceptov. Zadnji je bil sprejet novembra 2010. S spreminjanjem vloge Nata se spreminjajo in s tem širijo tudi njegove pristojnosti. V času hladne vojne in sovjetske nevarnosti je bila v ospredju vojaško-obrambna naravnanost. Po koncu hladne vojne in razširitvah pa je zavezništvo omogočilo mirnodobno sodelovanje med državami podpisnicami tako na vojaškem kot tudi na političnem, gospodarskem, znanstvenem, omejeno celo na kulturnem področju. Njegov namen je poleg zagotavljanja varnosti svojim članicam, prispevati k miru, stabilnosti, sodelovanju in demokratičnemu razvoju tudi na drugih celinah v evroatlantskem prostoru in s tem prispevati k svetovnemu miru. Dejavnosti Organizacije severnoatlantske pogodbe so podprte z zapleteno civilno in vojaško strukturo. Delovna telesa, ki se ustanavljajo in spreminjajo glede na obseg in potrebe, imajo določene pristojnosti in naloge. Slovenija je v Natu od leta 2004 ter sodeluje s predstavniki v delovnih telesih. Ima svoje obveznosti in pristojnosti. Slovenska vojska se vključuje v mednarodne operacije in misije Nata. Kot organizacija za kolektivno samoobrambo in varnostno sodelovanje deluje zveza NATO pod vodstvom Varnostnega sveta OZN ali vsaj usklajeno z njim. Pri različnih posegih v primeru kriz izven ozemlja zavezništva gre za naloge izven določil 5. člena Severnoatlantske pogodbe. Mirovne operacije obravnavajo v Natu kot del kriznega upravljanja. Ustanovili so sile za posredovanje, ki so v stalni visoki pripravljenosti. Posredovanja, ki so potekala izven območij držav članic zavezništva, so tudi posredovanja v Jugoslaviji, Iraku, Afganistanu in Libiji. Natovi posegi, ki niso povezani s kolektivno obrambo, niso nezakoniti, če so v skladu z odločitvami VS ZN. Problem legalnosti posega Nata pa se pojavi ob posredovanjih, ki nimajo jasnega mandata VS ZN za operacijo. Natovi vojaški napadi v Bosni in Hercegovini, Afganistanu in Libiji so bili izvedeni na podlagi resolucij VS ZN. Oborožena akcija zoper Zvezno republiko Jugoslavijo v zvezi s položajem na Kosovu ni imela mandata VS ZN. Pomoč Natovih sil Makedoniji pri razoroževanju Osvobodilne vojske Kosova in skupin albanskih skrajnežev prav tako ni imela podlage v mandatu ZN. Brez predhodne odobritve VS ZN je bila tudi invazija Amerike in Velike Britanije na Irak, pri kateri Nato kot organizacija ni imel nobene vloge pri odločitvi za izvedbo napada in nekatere članice zveze ga tudi niso podprle. Dodatne zaščite Turčiji pred morebitnimi zračnimi napadi Iraka ni odobril Severnoatlantski svet, ki je najvišje politično telo za odločanje in posvetovanje v zvezi Nato, ker so temu nasprotovale tri članice zavezništva. Sklep o ukrepih za zaščito Turčije je sprejel Komite za obrambno načrtovanje Nata. Slednje nakazuje problem znotraj zavezništva v zvezi z odločanjem ob posegu izven območja držav član
Keywords: NATO, NATOVA TELESA, NOVI STRATEŠKI KONCEPT (NSK), VOJAŠKE OPERACIJE, MIROVNE OPERACIJE, RESOLUCIJE VARNOSTNEGA SVETA ZDRUŽENIH NARODOV
Published: 14.12.2012; Views: 939; Downloads: 65
.pdf Full text (610,34 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica