| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacijski model Staudinger GmbH z virtualnim Beckhoff krmilnikom : diplomsko delo
Dominik Hrastnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana nadgradnja simulacijskega modela Staudinger GmbH z virtualnim Beckhoff krmilnikom. Originalno delovanje simulacijskega modela je bilo izvedeno v operacijskem sistemu Windows XP in programskem okolju Multiprog 4.8. Izbrano programsko okolje ne podpira posodobitve operacijskega sistema, zato je bila izvedena nadgradnja sistema s krmilnikom Beckhoff. Zaradi kompleksnosti sistema je bilo delovanje komunikacijskega protokola Modbus TCP/IP najprej preizkušeno s programskim orodjem Modbus Poll. Nato so bili v razvojnem orodju TwinCAT izdelani osnovni komunikacijski bloki za dostop do vhodno/izhodnih signalov simulacijskega modela plošče 1. Sledila je izdelava funkcijskih blokov za vse ostale plošče simulacijskega modela in nato še izvedba glavnega krmilnega programa.
Ključne besede: proizvodnja linija, TwinCAT, Modbus Poll, nadgradnja krmilnika
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

2.
Nadgradnja simulacijskega modela proizvodnje linije s Siemensovim krmilnikom : diplomsko delo
Zala Slapnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana nadgradnja simulacijskega modela proizvodne linije podjetja Staudinger GmbH z industrijskim krmilnikom podjetja Siemens. Vzpostavitev komunikacije med krmilnikom in modelom se izvaja v programskem okolju TIA Portal V16 na operacijskem sistemu Windows 10. Pred nadgradnjo strojne in programske opreme je bil model voden z virtualnim krmilnikom ProConOS WIN RT. Programiranje in izvajanje programa se je izvajalo s programskim okoljem Multiprog 4.8. Najsodobnejši operacijski sistem, na katerem je delovala programska oprema za zapisovanje programa, je bil Windows 7. Model proizvodnje linije je sestavljen iz štirih plošč. Vsaka od plošč je povezan s komunikacijskim vmesnikom podjetja Phoenix Contact, ki za komunikacijo s krmilnikom uporablja Modbus TCP/IP komunikacijo. Siemensovi krmilniki serije 1200 in 1500 za privzeto vrsto komunikacije ne uporabljajo Modbus TCP/IP, vendar je kljub temu to komunikacijo možno vzpostaviti z namembnimi programskimi bloki. Vsak komunikacijski vmesnik potrebuje dva programska bloka, s čimer dosežemo dvosmerno komunikacijo. Ker se konfiguracije posameznih blokov med sabo le malo razlikujejo, je podrobneje predstavljena konfiguracija le enega para blokov.
Ključne besede: Modbus TCP/IP, industrijsko omrežje, komunikacijski vmesnik, TIA Portal V16, S7-PLCSIM Advanced
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

3.
Krmiljenje pnevmatskega sistema s programskih krmilnikom in profinet komunikacijskim vmesnikom : diplomsko delo
Goran Munđar, 2019, diplomsko delo

Opis: Osredji cilj diplomske naloge je bil izdelati sistem krmiljenja preoblikovalnega sistema s štirimi pnevmatskimi valji. Pnevmatski valji naj bi bili krmiljeni s štirimi elektro-magnetnimi potnimi ventili. Vodenje in obdelava signalov je bilo izvedeno s pomočjo programsko–virtualnega krmilnika, ki je bil povezan z obdelovalnim procesom po komunikacijskem vmesniku, ki vsebuje I/O enote. V okviru diplomske naloge smo izdelali pnevmatski sistem z vsemi komponentami. Izdelali smo tudi nosilec za komunikacijski vmesnik, ožičili komunikacijski vmesnik in povezali vse vhodne in izhodne module s procesom. V programskem okolju smo povezali programski krmilnik s komunikacijskim vmesnikom in napisali krmilni program za obdelovalni proces v programu MULTIPROG ter v programu PC WORX EXPRESS.
Ključne besede: FL IL 24 BK-PAC, PC WORX SRT, PC WORX EXPRESS, PorConOS, Multiprog, Programski krmilnik, MODBUS/TCP, ethernet/IP, preoblikovalni proces, pnevmatski sistem.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 980; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

4.
Krmiljenje pnevmatskega procesa z industrijskim krmilnikom in komunikacijskim vmesnikom : diplomsko delo
Nejc Zavernik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan projekt vodenja pnevmatskega procesa z industrijskim krmilnikom po komunikacijskem vmesniku. Obe napravi sta različnih proizvajalcev in komunicirata z uporabo Modbus TCP/IP komunikacijskega protokola, ki sloni na lokalnem ethernet omrežju. Opisane so uporabljene komponente, programska oprema, montaža in vezava. Opisan je način konfiguracije komunikacijskega vmesnika in navodila za simulacijo Modbus TCP/IP povezave z uporabo računalnika. Zapisana so natančna navodila za konfiguracijo krmilnika S7-1200 v TIA Portalu in opis krmilnega programa.
Ključne besede: Komunikacijski vmesnik FL IL 24 BK-PAC, krmilnik S7-1200 (PLK), Modbus TCP/IP, pnevmatski proces
Objavljeno v DKUM: 13.09.2019; Ogledov: 1063; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Načrtovanje in izvedba vodenja ogrevalnega sistema družinske hiše : diplomsko delo
Tomaž Koznicov, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izvedba in dodelava zastarelega ogrevalnega sistema v individualnih hišah in stanovanjih. Opisana je izdelava krmilnega sistema za krmiljenje in nadzor sodobnih kotlovnic. Opisani so gradniki, ki so uporabljeni v kotlovnici, izdelava nadzornega sistema v programskem paketu WINCC. Predstavljena je izdelava programskega logaritma programirljivega logičnega krmilnika LPC2-MC8. V nadaljevanju je opisan postopek nastavljanja PID regulatorja in zagon sistema.
Ključne besede: avtomatizacija, optimizacija, kotlovnica, nadzorni sistem, SCADA Siemens, Modbus TCP/IP, PLK Smarteh, NTC tipalo
Objavljeno v DKUM: 17.07.2019; Ogledov: 1426; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (6,59 MB)

6.
Analiza prometa s pomočjo induktivnih zank
David Letonja, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z razvojem programske opreme za analizo prometa, pri čemer smo informacije o prometu črpali iz induktivnih zank, ki so že bile vgrajene v cestišče. Uporabljali smo raznovrstno strojno opremo, in sicer vhodno/izhodno napravo ADAM, stikalo, elektronsko ploščico za simulacijo prihodov/odhodov vozil in induktivne zanke. Komunikacijo med napravami smo izvedli na osnovi protokola Modbus. Razvito programsko opremo smo preizkusili v eksperimentalnem, kakor tudi v realnem okolju na cestišču. Na osnovi desetih testov v realnem okolju smo ugotovili, da je pri izračunu dolžine vozila na osnovi podatkov iz induktivnih zank bila napaka v povprečju 8,36 cm s standardnim odklonom 5,12 cm. Izkazalo se je še, da je bila najmanjša napaka 0,6 cm in to pri hitrosti vozila, za katero je bila induktivna zanka dejansko načrtovana. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da je naša rešitev primerna za analizo in nadzorovanje prometa v realnem okolju, npr. na uvozu oziroma izvozu avtoceste.
Ključne besede: Naprava ADAM, analiza prometa, induktivna zanka, podatkovna baza, protokol Modbus
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 8831; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

7.
Projekt hišne avtomatizacije pri obnovi dvorca Kulmer
Matija Hrupački, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja projekt hišne avtomatizacije pri obnovi dvorca Kulmer. Pripravljen je zagonski elaborat, v katerem so pojasnjeni cilji projekta avtomatizacije, aktivnosti, tveganja, projektna organizacija in potrebna dokumentacija za začetek njegovega izvajanja. Podan je opis komunikacijskih protokolov, ki se uporabljajo pri povezovanju sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in tehniške zaščite. Poleg tega so opisani vgrajeni sistemi in oprema ki se vgrajuje v objekt. Pojasnjeni sta tudi integracija in vizualizacija naprav v sistemu samodejnega krmiljenja stavbe (BMS).
Ključne besede: projekt, BMS, avtomatizacija objektov, komunikacijski protokoli, KNX, M-Bus, Modbus, zagonski elaborat
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1283; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (6,90 MB)

8.
REGULACIJA TOPLOTNE ČRPALKE Z VARIABILNO MOČJO
Žiga Topovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je izdelava in opis delovanja krmilnega sistema za regulacijo toplotne črpalke z variabilno močjo. Krmilni sistem skrbi za varno in učinkovito delovanje toplotne črpalke. Za izdelavo smo uporabili obstoječi krmilnik ogrevalnega sistema, v katerega smo implementirali algoritme za komunikacijo z ostalimi krmilniki, algoritem za regulacijo glavne obtočne črpalke in algoritem za regulacijo moči kompresorja. Regulacija sodi v področje vodenja sistemov, uporabili pa smo proporcionalno-integrirno-diferencirni regulator oziroma PID regulator. Ta tip regulacije je najbolj pogosto uporabljen na področju avtomatike, saj ob pravilnih nastavitvah parametrov zagotavlja stabilno delovanje sistema. Krmilni program je napisan v programskem jeziku Basic, ki nam omogoča dinamično pisanje programa in enostavno implementacijo lastnih algoritmov. Krmilnik, ki smo ga razvili in ustrezno nastavili, učinkovito krmili celoten ogrevalni sistem tako dobro, da je odstopanje regulirane veličine manjše od 1 °C.
Ključne besede: toplotna črpalka, PID regulator, mikrokrmilnik, Modbus RTU
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2187; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

9.
DALJINSKI NADZOR POLOŽAJA SERVOMOTORJA
Robert Rudaš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno povezovanje naprav v internetno omrežje, kontrola in krmiljenje položaja servomotorja, ter meritve okoliških senzorjev. Da smo to lahko praktično izvedli, smo se odločili razviti razvojni sistem, ki bi nam služil kot zaščita prostorov pred visoko koncentracijo ogljikovega monoksida in prevelike vlažnosti prostorov. Tako smo v diplomski nalogi podrobneje opisali razvoj razvojnega sistema, njegove ključne komponente in njihovo integracijo, predstavili nekatera uporabljena orodja in diagrame poteka osnovnega programa. Na kratko smo predstavili tudi komunikacijski protokolu Modbus, ki smo ga uporabili za prenos podatkov s TCP/IP protokola prenosa v namenski grafični vmesnik, ki smo ga razvili v programu Visual Studio. To nam omogoča prikaze meritev in kontrolo nad položajem servomotorja. Prikazali bomo tudi povezovanje razvojnega sistema preko brezžičnega Wi-Fi omrežja v internetno omrežje in potrebne nastavitve na usmerjevalniku in serijskem Wi-Fi modulu, , ki nam omogoča daljinski nadzor položaja servomotorja preko brezžičnega Wi-Fi omrežja in posledično preko internetnega omrežja. Da lahko razvojni sistem in razvoj predstavimo v celoti, bomo tudi nekaj besed namenili razvoju grafičnega vmesnika ter predstavili ugotovitve in meritve.
Ključne besede: mikrokrmilnik, Wi-Fi, Modbus TCP/IP, serijski Wi-Fi modul, servomotor, magnetni rotacijski dekodirnik
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1909; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

10.
KRMILJENJE KLIMATOV PREKO CENTRALNEGA NADZORNEGA SISTEMA
Tomaž Velečič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen potek izgradnje centralnega nadzornega sistema za krmiljenje klima naprav. Ker gre za nadgradnjo obstoječega sistema, je najprej opisana zgradba le-tega. V nadaljevanju pa je opisan potek same nadgradnje in problemov, ki so posledica omejitev uporabljenih komponent.
Ključne besede: nadzorni sistem, klimati, MODBUS, krmilniki, daljinski nadzor
Objavljeno v DKUM: 28.06.2013; Ogledov: 1862; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici