| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba medijev v obveščevalne namene : tajne operacije
Ajda Potočnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Zamisel o organizaciji, ki nadzira ume in misli posameznikov in množic, jih potiska k določeni ideologiji in določenim življenjskim odločitvam, se lahko zdi kot absurdna zarota ali kot znanstvena fantastika. Vendar za nekatere zagotovo ni presenetljivo odkritje, da korporacije, organizacije in politiki lahko manipulirajo javno mnenje, da bi ustrezali določeni agendi. Poleg tega je znano, da so vladne organizacije, kot je ameriška Centralna obveščevalna agencija (angl. Central Intelligence Agency – CIA), nadzorovale in manipulirale misli civilistov. Ta teorija zarote se je pokazala za resnično v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA. Obveščevalne službe imajo že dolgo povezave z novinarji. Ta skrita dejavnost nekaterih novinarjev je dosegla svoj vrhunec v hladni vojni. Uporaba novinarstva za obveščevalne namene pa je nekoliko sporna. Takšna praksa je razlog, da mnoge v tujini delujoče novinarje sumijo vohunjenja. Podobne polemike so obkrožale tudi uporabo antropologov in arheologov kot krinko za obveščevalne operativce. Kot primer politične propagande, v kateri so mediji sodelovali z obveščevalno službo, je v diplomskem delu predstavljen Münzenbergov aparat. Willi Münzenberg je bil izredno pomemben dejavnik v politiki na začetku 20. stoletja. Kot eden od organizatorjev in ustanoviteljev Komunistične internacionale (v nadaljevanju Kominterne) in kot voditelj v zgradbi marksistično-leninistične moči zunaj Rusije je igral še posebej vplivno vlogo v zarotah, manevriranju, propagandi in tajnih političnih dejavnostih. V določenem pomenu je bil Münzenbergov aparat, prav tako kot kateri koli drugi dejavnik, zaslužen za oblikovanje političnih stališč v 30. letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: diplomske naloge, tajne operacije, medijska manipulacija, propaganda, Mockingbird, Münzenberg
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 954; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (512,86 KB)

2.
Izzivi pri prevajanju afroameriške pogovorne angleščine na primerih posodobljenih prevodov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird v slovenski jezik
Mitja Brünec, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje književnih besedil, ki so napisana v knjižnem jeziku, prevajalcem predstavlja številne izzive zaradi razlik med izhodiščnim ter ciljnim jezikom in kulturo, še zahtevnejše pa je prevajanje besedil, ki poleg knjižnega jezika vsebujejo še neknjižne jezikovne zvrsti, zlasti kadar je celotno delo napisano v neknjižni jezikovni zvrsti. Primer neknjižne jezikovne zvrsti v angleščini je afroameriška pogovorna angleščina, ki ima posebne jezikovne strukture, z njo pa avtor besedila običajno želi prikazati razlike med liki v sloju, kulturi, geografskem območju izobraženosti ipd. Vse te značilnosti mora prevajalec prenesti v ciljni jezik in kulturo, pri tem pa se mora poslužiti raznih prevajalskih strategij in se odločiti, ali bo v prevodu obdržal neknjižno jezikovno zvrst ali ne. Izziv lahko predstavljajo tudi izrazi poimenovanja za temnopolte, ki jih je v slovenščini veliko manj, povezani pa so z afroameriško skupnostjo in kulturo v Združenih državah in se ne pojavljajo le v afroameriški književnosti. Prevod, ki nastane, pa lahko tudi zastara ali kako drugače ni primeren in tako nastane težnja po novem prevodu. V magistrski nalogi obravnavamo zgoraj omenjene teme, hkrati pa na podlagi primerov iz romanov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird analiziramo prevode, ki jih med seboj primerjamo in ugotavljamo, kako so se prevajalci istega dela in, kjer je to mogoče, obeh del lotili prevajanja določenih značilnosti afroameriške pogovorne angleščine in poimenovanj za temnopolte. Pri tem smo pozorni predvsem na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju neknjižne zvrsti jezika v slovenščino in razlike med prevodi. Vsakemu primeru podamo tudi svoj predlog, kjer se nam to zdi ustrezno.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, prevajanje neknjižnih zvrsti jezika, posodabljanje prevodov, afroameriška pogovorna angleščina, The Adventures of Huckleberry Finn, To Kill a Mockingbird, Pustolovščine Huckleberryja Finna, Prigode Huckleberryja Finna, Ne ubijaj slavca, Če ubiješ oponašalca
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1377; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (905,14 KB)

3.
First-Person Narrator's Mind Style in Slovenian Translations of the Novel To Kill a Mockingbird
Tadeja Tement, 2017, magistrsko delo

Opis: The Master’s thesis explores the first-person narrator's mind style in Harper Lee’s novel To Kill a Mockingbird (1960) and its first Slovenian translation entitled Ne ubijaj slavca (1964). The second Slovenian translation with the title Če ubiješ oponašalca (2015) is used as a means of comparison and illustration of different translations. Mind style is concerned with how a literary character perceives the fictional world and it can be studied through linguistic categories. In the case of To Kill a Mockingbird, the features of the narrator’s mind style can be observed in three main areas: lexical choices, particularly the use of complex and evaluative adjectives, adverbs and numerous different verbs of movement; a frequent use of epistemic modality; and in the type of cohesive devices. A detailed analysis of the first translation revealed consistent translation shifts on the microstructural level in all these categories. As a result, the narrator’s lexical repertoire seems to be less varied and more child-like, she conveys a higher degree of objectivity and certainty in her utterances because many epistemic modality markers are omitted, and she sounds more explicit and repetitive than the “same” narrator in the original. The cumulative effect of these translation shifts does not only alter the narrator’s perceptions of the fictional world, but also influences the target readers’ perception of the narrator. The analysis of mind styles in both Slovenian translations demonstrated that the second Slovenian translation remained much more faithful to the original in terms of rendering these features of mind style.
Ključne besede: literary translation, stylistics, mind style, translation shifts, To Kill a Mockingbird
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2183; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 2.63 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici