| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije
Maja Štefanec, 2021, magistrsko delo

Opis: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Ključne besede: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije
Laura Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Ključne besede: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
4.
Analiza predvidene ukinitve mlečnih kvot za nadaljnji razvoj prireje mleka v Sloveniji
Andrej Mergeduš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sistem mlečnih kvot in skupne tržne ureditve na področju mleka v EU, zgodovino mlečnih kvot, njihove značilnosti in vplive ter vzroke za njihovo ukinitev. Preučuje prirejo mleka in stanje kvot v Sloveniji. V diplomskem delu so podrobneje predstavljeni rezultati predhodno opravljenih raziskav, ki se nanašajo na vplive in posledice ukinitve mlečnih kvot. Podatki temeljijo na slovenski ekspertizi in študijah OECD-ja, Generalne direkcije za kmetijstvo EU in FAPRI-ja. Rezultati jasno kažejo, da bo ukinitev kvot vplivala na slovensko prirejo. Pričakuje se znižanje cen surovega mleka in posledično upad pridelovalcev mleka v Sloveniji. Upad pa ne bo drastičen, saj Slovenija že do sedaj ni dosegala dodeljenih mlečnih kvot, hkrati pa so spremembe zadnjih let v prireji mleka prinesle bolj specializirane kmetije z ambicioznejšimi in konkurenčnejšimi pridelovalci. Ti se bodo lažje prilagajali spremembam na trgu. Nekoliko bolj ogroženi bi lahko bili le pridelovalci, ki mleko izvažajo v Italijo. Število manjših kmetij naj bi upadlo, a to ne bo posledica ukinitve kvot. Ukinitev kvot bo pospešila potrebne spremembe v mlečno-predelovalni industriji, predvsem v smeri proizvajanja izdelkov z dodano vrednostjo. V diplomskem delu so tudi povzeti odzivi na ukinitev kvot različnih tržnih mlečnih akterjev ter mnenja posameznih agrarnih ekonomistov.
Ključne besede: mlečne kvote, prireja mleka, mlečno-predelovalna industrija
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 3454; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici