1. Tehnologija monitoringa dinamike zeničnega refleksa s pupilometrijoMiha Trupi, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod: Zenice so del telesa katere so pomemben indikator za dokazovanje dogajanj v telesu. Prav tako je merjenje širine zenic zelo pomemben dejavnik pri diagnozi bolezni. Namen raziskave je bil analizirati spremenljivke pupilometra in v simulacijskem okolju simulirati patološki in normalni zenični refleks.
Raziskovalne metode: Eksperimentalno deskriptivno študijo smo izvedli v simulacijekm okolju na simulatorju METI HPS. Za meritve zeničnega refleksa smo uporabljali pupilometer NPi-200, proizvajalca neuroptics. Normalni zenični refleks smo simulirali tako da smo na simulatorju nastavili zdravega bolnika in modelsko zasnovan odziv. Patološka scenarija sta vsebovala neodzivne zenice premera 3mm in 8 mm.
Rezultati: Ugotavljamo, da je s pupilometrijo mogoče izmeriti spremenljivke kot so širina zenic, latenca širjenja oziroma oženja, zenic in poseben NPI (neurological pupil) indeks. Pri patološkem scenariju neodzivnih zenic veličine 3 mm ugotavljamo ,da aparat izmeri povprečno vrednost 3,02 ±0,09 mm. Pri neodzivnih zenicah premera 8 mm pa smo dobili povprečno vrednost 8,69 ±0,09 mm. Ostale spremenljivke pri patoloških scenarijih pričakovano niso bile prikazane.
Razprava in zaključek: Ugotavljamo da je simulator ustrezno orodje za prikaz delovanja aparata kot za možnost učenja različnih scenarijev. Pri normalnih meritvah na HPS METI simulatorju, bi lahko meritve bile še bolj natančne če bi imeli zmogljivejše simulacijsko oko.
Ključne besede: simulacije, nevrološka stanja, HPS METI simulator, NPi-200, meritve, urgentna stanja, simulacijski center
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1640; Prenosov: 177
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. PASIVNA OKSIGENACIJA BOLNIKOV MED IZVAJANJEM STISOV PRSNEGA KOŠADamjan Lešnik, 2016, magistrsko delo Opis: Preživetje bolnikov, ki doživijo zastoj srca izven bolnišnice, je odvisno od mnogih dejavnikov. Posamezne celice v organizmu lahko preživijo, če vsak trenutek dobijo zadostno količino kisika in ostalih hranil. Le-teh pa v času zastoja srca ne dobijo. Znano je, da je potrebno zagotoviti zgodnje temeljne in dodatne postopke oživljanja, med katere spada tudi primerna oksigenacija oz. ventilacija. Ker prvi posredovalci običajno niso vešči primerne ventilacije, smo poizkušali ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije bolnikov med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja. Pasivno oksigenacijo smo izvajali preko osnovnih pripomočkov za aplikacijo kisika (binazalni kateter in NRB maske). Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije z različnimi pripomočki na hemodinamske spremenljivke.
Ključne besede: pasivna oksigenacija, sapnična oksigenacija, neprekinjena insuflacija kisika, neinvazivna oksigenacija, oksigenacija v apneji, insuflacija v apneji, oživljanje, stisi prsnega koša, Meti HPS
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 1517; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,20 MB) |
3. SIMULACIJE SPLOŠNE ANESTEZIJE Z MINIMALNIMI PRETOKI SVEŽIH PLINOVBlaž Gotovnik, 2016, magistrsko delo Opis: Uporaba simulatorjev za izobraževanje v anesteziji ima veliko prednosti in s pomočjo le teh lahko varno raziskujemo različne situacije brez nevarnosti za bolnika. Anestezija z nizkimi pretoki ima veliko opisanih prednosti in je vse bolj pomembna tehnika v kliničnem okolju, čeprav je v povezavi z njo še vedno prisoten strah. V našem delu smo s pomočjo simulatorja METI HPS skušali ugotoviti ali obstajajo statistične razlike med spontanim in intubiranim simulatorjem, ter kaj se dogaja z simulatorjem ob različnih dostavah O2. Ugotovili smo, da med intubiranim in spontano dihajočim simulatorjem ni pomebnih statističnih razlik v vitalnih funkcijah p< 0,05. Simulator METI HPS je ustrezno simuliral premajhno dostavo O2. Ugotovili smo, da pri pretoku plinov 300 ml/min v vitalnih funkcijah v primerjavi z visokim pretokom ni razlik, povprečna vrednost SpO2 pa se celo izboljša. Ugotavljamo, da je simulator METI HPS ustreza prikazom anestezije z nizkim im metaboličnim pretokom, in je kot tak primeren za uporabo v izobraževalne namene na področju medicine in zdravstvene nege.
Ključne besede: Nizki pretoki anestezija, metabolični pretok, simulacije, simulator METI HPS, dostava O2.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1432; Prenosov: 207
Celotno besedilo (9,98 MB) |
4. UVOD V SPLOŠNO ANESTEZIJO NA SIMULATORJU METI HPSMaja Prislan, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Simulatorji bolnika omogočajo visoko kakovost izobraževanja na področju anestezije, saj omogočajo osebju ponovljivost scenarijev, analizo in predvsem učenje na napakah. V raziskavi smo simulirali indukcijo v splošno anestezijo z namenom, da bi raziskali, kako se METI HPS simulator odziva na indukcijo v anestezijo v primerjavi z bolniki v realnem kliničnem okolju.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu smo na METI HPS izvedli štiri scenarije. Najprej smo aplicirali samo propofol (200 mg) in opazovali učinke. Sledila je aplikacija posameznih zdravil fentanila (150 mcg in 5000 mcg) ter rokuronija (200 mg). V zadnjem scenariju smo izvedli celoten potek indukcije v anestezijo s pravilnim zaporedjem vseh treh zdravil. Ocenjevali smo spremembe v nasičenosti hemoglobina s kisikom v periferni arterijski krvi (v nadaljevanju SpO2) in krvnem tlaku. Dobljene rezultate smo analizirali in jih primerjali s podatki iz strokovne literature.
Rezultati: Po aplikaciji fentanila 150 mcg ni bilo sprememb v učinkih na respiratorni in kardiovaskularni sistem. Po aplikaciji 5000 mcg fentanila je nastopila depresija dihanja (padec SpO2) in sekundarni srčni zastoj zaradi asfiksije. Propofol 200 mg je deloval na respiratorni sistem depresivno (padec SpO2), na kardiovaskularni sistem pa vazodilativno, kar smo opazili kot padec krvnega tlaka, vendar so učinki zdravila kmalu izveneli. Po aplikaciji rokuronija 200 mg smo opazili padec SpO2, ki ni bil posledica depresije dihalnega centra, temveč blokade v prevajanju živčnih impulzov do dihalnih mišic. To je privedlo do nezmožnosti dihanja in posledično do sekundarnega zastoja srca. V zadnjem scenariju smo aplicirali fentanil 400 mcg, nato propofol 200 mg in nazadnje rokuronij 80 mg. Takoj po aplikaciji fentanila in propofola sta se SpO2 in krvni tlak znižala, kar je posledica depresivnega delovanja na respiratorni sistem in vazomotoričnega delovanja zdravil. Rokuronij je povzročil asfiksijo, ki se je kazala v hipoksiji in hiperkapniji, kar je prav tako vodilo v sekundarni zastoj srca.
Sklep: Primerjava rezultatov v diplomskem delu s strokovno literaturo je pokazala, da je simulirana indukcija splošne anestezije podobna indukciji splošne anestezije v realnem kliničnem okolju, ter da so odzivi METI HPS primerljivi z odzivi bolnikov.
Ključne besede: simulacije bolnika, indukcija splošne anestezije, METI HPS, analgetiki, hipnotiki, mišični relaksanti.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2015; Ogledov: 1973; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. Simulacija sekundarnega zastoja srca - etiologija asfiksijeMatjaž Korpar, 2014, diplomsko delo Opis: Delni tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha (PetCO2) nam med oživljanjem omogoča razlikovati med primarnim in sekundarnim zastojem srca. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali lahko tudi na simulatorju METI HPS ločimo med obema tipoma zastoja. V Simulacijskem centru Fakultete za zdravstvene vede smo sekundarni zastoj srca simulirali kot asfiksijo povzročeno z mišičnim relaksantom in z mehanično zaporo dihalne poti. Primarni zastoj smo simulirali z aplikacijo 1 mg adrenalina. Zanimalo nas je, ali patofiziološki potek sprememb vitalnih funkcij ustreza podatkom iz literature. Simulator smo v vseh scenarijih privedli do faze zastoja srca in pričeli s predihavanjem. Spremljali smo delne tlake PetCO2, PACO2, PO2, nasičenost kisika v arterijski krvi SpO2, pH krvi, minutni iztis srca, utrip srca in krvni tlaka. Rezultati so pokazali, da obstajajo odstopanja pri primerjavi primarnega in sekundarnega zastoja srca v PetCO2. Vrednost PetCO2 je bila pri primarnem zastoju srca ob pričetku ventilacije 52 mmHg, pri sekundarnem zastoju srca zaradi zapore dihalne poti pa je bila vrednost PetCO2 bistveno višja, 85 mmHg. Vrednost pH krvi je pri vseh scenarijih padala od 7,42 do 7,34. Ob pričetku asfiksije je simulator s kompenzacijskimi mehanizmi dvigoval frekvenco utripa srca iz 72 na 151 utripov na minuto, sledila je VT s pulzom, ki se je po eni minuti spremenila v VF in po nadaljnji eni minuti v asistolijo. Minutni iztis srca je padal iz 6 L/min na 4 L/min ob pričetku VT in padel na vrednost nezdružljivo z življenjem (0,1 L/min) ob pričetku asistolije. Ugotavljamo, da simulator METI HPS ustreza predstavitvi asfiksije in je primeren za prikaz takih scenarijev v izobraževalne namene.
Ključne besede: vrednosti PetCO2, asfiksija, ventrikularna tahikardija (VT), ventrikularna fibrilacija (VF), asistolija (ASY), sekundarni zastoj srca, simulator METI HPS.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2125; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,37 MB) |
