Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: državna meja, meja na morju, teritorialno morje, epikontinentalni pas, pomorsko mednarodno pravo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,86 MB)

Ključne besede: policija, policisti, državna meja, mejni prehodi, mejna kontrola, schengenski sporazum, PU Maribor
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 7
Celotno besedilo (372,47 KB)

Opis: Gradnja varjenih jeklenih konstrukcij v energetskih sistemih predstavlja poseben izziv tako na področju varjenja modernih visokotrdnostnih jekel kakor tudi s stališča varnosti in celovitosti konstrukcije. Najšibkejši člen vsake varjene jeklene konstrukcije je zvarni spoj, ki velja za izrazito heterogeno mikrostrukturo z lokalno krhkimi področji, ki imajo najnižjo lomno žilavost. Lokalno krhka področja v zvarnem spoju so zaradi visoke mikrotrdote potencialni iniciatorji krhkega loma in lahko vodijo do nenadnega širjenja razpoke in s tem porušitve varjene konstrukcije. Zaradi navedenega je treba natančno izmeriti mikrotrdoto v najbolj kritičnih smereh zvarnega spoja v skladu z veljavnimi standardi. Natančna določitev porazdelitve faktorja trdnostne neenakosti v mikrostrukturi toplotno vplivanega področja in materiala zvara predstavlja osnovno raziskavo za določitev varnega obratovanja varjene konstrukcije.
Ključne besede: jeklo za energetiko, jekleni zvarni spoj, meja tečenja, mikrotrdota, faktor trdnostne neenakosti.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 862; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,72 MB)

Opis: V okviru pričujočega diplomskega dela obravnavamo trend upadanja ravni dolgoročnih realnih obrestnih mer v luči potencialnih dejavnikov za nastop omenjenega trenda in posledic le-tega na izbrane segmente gospodarstev. Proučevanja se lotevamo pretežno skozi prizmo realne ekonomske analize, pri čemer predpostavljamo, da so dejavniki, ki prispevajo k trendnemu upadanju realnih dolgoročnih obrestnih mer, v prvi vrsti realne narave in torej odražajo premike v strukturnih ekonomskih parametrih. Na podlagi obravnave nabora dejavnikov in njihovih karakteristik ugotavljamo, da je dejavnikov, ki so signifikantno prispevali k proučevanemu trendu več, njihove relativne prispevke pa je empirično težko določiti, kar je v prvi vrsti razvidno iz pomanjkanja soglasja v akademskih krogih v zvezi s tem vprašanjem. Pomanjkanje konsenza zaznamuje tudi razprave o pričakovani smeri gibanja realnih dolgoročnih obrestnih mer v prihodnje. Po našem mnenju to odraža kompleksnost tematike v smislu obstoja velikega števila pojasnjevalnih dejavnikov z relevantnostjo, ki se skozi čas spreminja.
Ključne besede: Nizke dolgoročne obrestne mere, sekularna stagnacija, ničelna spodnja meja.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal. Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij. V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države. Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Ključne besede: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1306; Prenosov: 161
Celotno besedilo (462,91 KB)