1. Mamilarski karteli v Mehiki : kriminaliteta in vojnaJaka Ambrožič, Maja Garb, 2022, review article Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti širše področje rabe živega srebra in prikazati, kako zelo obširna in kompleksna je problematika onesnaževanja s to strupeno kovino. Metode: Z metodo analize in deduktivno metodo smo pregledali literaturo, pridobljene podatke preučili in analizirali z vidika ekološke kriminologije. Z deskriptivno metodo smo izpostavili številne vidike negativnega vpliva živega srebra na okolje in ljudi, ki ga ne zaznamo in se ga pogosto sploh ne zavedamo. Ugotovitve: Tematika uporabe in vpliva strupenosti živega srebra je izjemno široka in se dotika tako našega vsakdana kot tudi industrije. Čeprav se stroka zaveda, za kako zelo toksično kovino gre, je poizkusov, da bi našli alternative, ki ne vsebujejo uporabe živega srebra, oziroma da onesnaževanje z živim srebrom ne bi bilo stranski produkt industrijskih procesov, zelo malo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je pomemben predvsem z vidika ozaveščanja kot ene izmed nalog ekološke kriminologije. Izpostavljena problematika živega srebra je namreč tema, o kateri se na splošno sicer ne govori veliko in je zato splošna populacija ne dojema kot problem, ki potrebuje več pozornosti, intenzivnejše soočanje in reševanje izzivov z različnih področij. Če pa pride do kontaminacije ali zastrupitve z zaužitjem, so posledice velikokrat hude, lahko tudi usodne.
Keywords: mamilarski karteli, Mehika, kriminaliteta, oboroženi konflikti
Published in DKUM: 17.08.2022; Views: 508; Downloads: 41
 Link to file
This document has many files! More... |
2. Primerjalna analiza poslovnega okolja brazilije in mehike v pango živilske industrijeZala Lipavšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Globalizacija je vzpodbudila širitev podjetij na tuje trge. Strateški odziv podjetij na izzive globalizacije imenujemo internacionalizacija, kjer gre za proces načrtne čezmejne širitve podjetja. Vstop na tuje trge razumemo kot zahteven in negotov proces, ki prinaša tako priložnosti kot tveganja. Za uspešno širitev podjetja na nove trge je analiza poslovnega okolja ena izmed pomembnejših analiz tržnih priložnosti. Kadar analiziramo poslovno okolje, se osredotočamo na vrsto notranjih ter zunanjih dejavnikov in pojavov, ki vplivajo na podjetje. Spoznanja o tujih trgih so podlaga za nadaljnje odločitve mednarodnih tržnikov v procesu odločanja o tem ali vstopiti na določen tuji trg ali ne, in katero strategijo vstopa izbrati. Analiza panožnega in deželnega okolja tujih trgov je torej temelj za selekcioniranje le-teh. Za natančnejšo ocenitev tržnega potenciala podjetja na določenem trgu pa so razen analize poslovnega okolja pomembne še analize drugih tržnih priložnosti.
V diplomskem delu smo analizirali deželno in panožno okolje Brazilije in Mehike. Pri deželnem okolju smo proučevali politično, ekonomsko, sociokulturno in tehnološko okolje obeh držav. V okviru panožnega okolja pa smo analizirali regulativo, ponudnike, konkurenco ter posebnosti v panogi živilske industrije v Braziliji in Mehiki. Na podlagi opravljenih analiz smo ocenili, kakšne priložnosti, tveganja in ovire mednarodnim tržnikom prinašata trga obeh držav. V diplomskem delu smo s proučitvijo poslovnega okolja ocenili, kateri trg živilske industrije je privlačnejši za mednarodnega tržnika ter oblikovali predloge za nadaljnjo in podrobnejšo analizo.
Keywords: poslovno okolje, panožno okolje, deželno okolje, Brazilija, Mehika
Published in DKUM: 07.09.2021; Views: 1003; Downloads: 88
 Full text (1,28 MB) |
3. Poslovna pogajanja na primeru podjetja UNIOR d.d.Saška Šegula, 2019, master's thesis Abstract: Pogajanja so nepogrešljiv del človeškega življenja. Tako v družinskem kot v poslovnem življenju postajajo vedno bolj pomembna. Človek se pogaja od majhnih nog in vse do konca življenja. Ključna dejavnika pri pogajanjih sta usklajevanje različnih interesov in ciljev ter reševanje spornih točk. Temeljita priprava, vključevanje besedne in nebesedne komunikacije in iskanje koristnih informacij pomagajo pogajalcem do uspeha v vsaki fazi pogajanj ter pripomorejo k zadovoljivemu končnemu izidu za vse udeležence pogajanj. Uspešna pogajanja vključujejo pogajalce, ki si nenehno pridobivajo nova znanja in veščine. Pogajanja se med seboj razlikujejo glede na obravnavane teme, faze pogajanj pa so enake. Danes je največ pogajanj kolektivnih, kar pomeni, da sta udeležena dva pogajalca ali več. Pomembno je, da se med pogajalci ustvarijo pozitivna energija in dobri medosebni odnosi. K uspešnosti pogajanj pripomorejo tudi poslušanje, sposobnosti in kompetence posameznikov ter podajanje predlogov, ki spadajo v temo pogajanj. Pomembna je tudi izbira taktike in pogajalskega sloga, ki ga izbere pogajalec. Izbrano strategijo je treba upoštevati ves čas pogajanj. Meja med dobrim in slabim pogajalcem je velikokrat zelo tanka. Upoštevanje in sprejemanje kulturnih razlik je danes nujnost. Podjetja se vsakodnevno vključujejo v mednarodne posle, zato le stežka obstojijo na trgu, če ne razmišljajo na široko. Globalizacija je podjetjem pomagala, da so se začela lažje povezovati in združevati skupne interese, dobila pa so tudi dostop do svetovnega trga. Prilagodljivost, spoštovanje in upoštevanje kulturnega ozadja tujih pogajalcev, pripravljenost na nepredvidljive situacije ter vključevanje prevajalcev so dejavniki, ki morajo biti v ospredju.
V magistrskem delu opredelimo ključne razlike poslovnega sveta med Mehiko in Nemčijo, ki se nanašajo na jezik, poslovne sestanke in zabave, pozdravljanje, naslavljanje, geste, oblačila in obdarovanje poslovnih partnerjev. Opredelimo ključne značilnosti poslovnih pogajanj in pogajalcev, izvedbo pogajanj, časovne okvirje, sprejemanje odločitev in pomen komunikacije v pogajalskem slogu mehiških in nemških pogajalcev. Proučimo tudi podjetje UNIOR, d. d., je začelo delovati leta 1919. V petdesetih letih je v podjetju postalo ključno utopno kovanje, proti koncu devetdesetih let pa so prešli v delniško družbo. Stremijo k odgovornosti, odličnosti, inovativnosti, največ pa delajo z avtomobilsko industrijo. Letos praznujejo 100 let obstoja. Ključne dejavnosti, s katerimi se podjetje trenutno ukvarja, so odkovki, ročno orodje in strojegradnja. V Mehiki in Nemčiji največkrat sodelujejo z industrijskimi podjetji. Mehiški in nemški pogajalci podjetje UNIOR, d. d., zelo cenijo in mu zaupajo. Vedno so deležni dobrih predlogov in argumentov. Mehiški pogajalci so ocenjeni kot družabni, manj natančni, klepetavi in vedno zamujajo, medtem ko so nemški pogajalci zadržani, mirni in taktni, zamud pa ne marajo.
Keywords: poslovna pogajanja, proces poslovnih pogajanj, kulturne razlike, Mehika, Nemčija
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 1076; Downloads: 134
Full text (1,87 MB) |
4. ANALIZA UČINKOV PROSTOTRGOVINSKEGA SPORAZUMA EU-MEHIKA NA SLOVENSKO GOSPODARSTVOTamara Farkaš, 2018, master's thesis Abstract: Globalizacija je preoblikovala okolje s hitro spreminjajočimi se vzorci v trgovini in tujih neposrednih investicijah. Najpomembnejši mejnik v gospodarskem sodelovanju med EU in Mehiko je bil podpis Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, politični koordinaciji in sodelovanju decembra 1997. leta. T. i. Globalni sporazum je eden najobsežnejših paktov, ki jih je EU kdaj imela z neevropsko državo, in prvi sporazum, ki pogojuje razmerje med spoštovanjem demokracije ter človekovih pravic.
V magistrskem delu smo analizirali učinke prostotrgovinskega sporazuma EU-Mehika na slovensko gospodarstvo. Rezultati naše empirične raziskave kažejo, da je sporazum doprinesel pozitivne učinke tako Sloveniji kot tudi Mehiki, vendar pa so ti učinki minimalni. Učinki na slovensko gospodarstvo so sicer nekoliko večji, na mehiško gospodarstvo pa skorajda zanemarljivi.
Keywords: multilateralni trgovinski sistem, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, Mehika, prostotrgovinski sporazum, Slovenija, učinki
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 1343; Downloads: 158
Full text (758,01 KB) |
5. OBLEGANJE IN PADEC TENOCHTITLANASimon Podhostnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Konec 15. stol. se je miselnost tedanjega evropskega človeka vse bolj spreminjala. Spet so ga začele zanimati znanost, umetnost in neznane dežele. Orientalsko blago je zaradi muslimanskih posrednikov v Evropi doseglo vrtoglave cene. Zato so Evropejci začeli iskati pomorske poti proti Vzhodu. Genovežan Krištof Kolumb, ki je plul pod zastavo Kastilje, je leta 1492 odkril Ameriko. Začela se je doba španskih geografskih odkritij neevropskega sveta. Kolumb je s svojim pogumom in odločnostjo odprl pot kasnejšim španskim osvajalcem – konkvistadorjem. Do sredine 16. stoletja so ti s svojo zvitostjo, pogumom, naprednim orožjem, širjenjem krščanske vere, predvsem pa zaradi pohlepa po bogastvu, uničili ali zasužnjili večino indijanskih plemen v Srednji Ameriki. Osvojili so tudi najmogočnejšo državo Srednje Amerike – imperij Aztekov. Ta je obsegal ozemlje na področju današnje Mehike, od Tihega oceana na zahodu do Atlantskega oceana na vzhodu. Glavno mesto Tenochtitlan je bilo pravi biser. Ko so ga Španci prvič uzrli, jih je veličastnost mesta povsem prevzela, saj je imelo približno 300.000 prebivalcev – za tedanji čas Evropejcem nepredstavljiva številka. Azteki so bili zelo bojeviti, vendar ob prihodu Špancev zelo neodločni, pa tudi neenotni. Konkvistador Hernan Cortez je leta 1519 z majhnim številom španskih vojakov začel z osvajanjem imperija. Azteke mu je uspelo pokoriti po dveh letih neprestanih bojev in ob pomoči indijanskih zaveznikov. Prerokba o vrnitvi Quetzalcoatla, sovražnost med plemeni, španska preračunljivost, brezobzirnost in pohlep ter napredno orožje so povzročili propad najsijajnejše civilizacije Srednje Amerike tedanjega časa.
Keywords: Španci, odkritja, Srednja Amerika, konkvistadorji, Hernan Cortez, osvajanja, Mehika, Azteki
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1305; Downloads: 153
Full text (1,63 MB) |
6. PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN DEŽELNIH TVEGANJ MEHIKE IN INDONEZIJEMarko Nipič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Podjetje, ki načrtuje poslovanje na tujih trgih, se mora najprej seznaniti s splošno stabilnostjo makroekonomskega okolja izbranih držav. Eden izmed najbolj znanih in uporabnih pristopov k raziskovanju poslovnega okolja je PEST-analiza, s katero analiziramo makroekonomske dejavnike, ki mnogokrat vplivajo na uspešnost podjetja pri vstopanju na nepoznan trg. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje ter deželna tveganja Mehike in Indonezije. V prvem delu smo predstavili pojem poslovnega okolja ter njegove sestavine, PEST-analizo ter pojem deželnega tveganja. V drugem delu smo se osredotočili na podrobnejšo analizo obeh držav in predstavili ekonomsko, politično, družbeno-kulturno in tehnološko okolje obeh držav ter njuna deželna tveganja. V zadnjem delu diplomskega dela smo primerjalno analizirali obe državi iz vidikov dimenzij poslovnega okolja ter deželnih tveganj. S pomočjo sekundarnih podatkov smo preverjali, ali Mehika zaradi svoje razvitejše industrije ponuja več poslovnih priložnosti kot Indonezija, in ali je vstop na indonezijski trg zaradi obsežnejše birokracije zahtevnejši kot vstop na mehiški trg.
Keywords: poslovno okolje, PEST analiza, deželno tveganje, Mehika, Indonezija
Published in DKUM: 05.09.2016; Views: 1582; Downloads: 182
Full text (1,25 MB) |
7. ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN POMEMBNEJŠIH GOSPODARSKIH PANOG V MEHIKI IN TURČIJIKlemen Korpar, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu smo analizirali poslovno okolje in pomembne gospodarske panoge v Mehiki in Turčiji. Ker je svet v današnjem času medsebojno prepleten, je za podjetja ključnega pomena, da sodelujejo na mednarodnih trgih, da lahko optimalno izkoristijo svoje zmogljivosti in maksimirajo dobičke. Na začetku smo obravnavali pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga in njegove sestavine. V naslednjem delu diplomskega projekta smo izvedli analizo poslovnega okolja Mehike in pomembnih panog na tem trgu. V zadnjem delu diplomskega projekta pa smo analizirali poslovno okolje v Turčiji in pomembne panoge na turškem trgu. Z analizo smo želeli dokazati, da je turški trg privlačnejši za slovenska podjetja oziroma izvoznike kot mehiški. Prav tako smo želeli potrditi, da sta obe gospodarstvi v mednarodni trgovini večinoma odvisni od ene regionalne integracije.
Keywords: poslovno okolje, gospodarske panoge, mednarodna trgovina, Mehika, Turčija.
Published in DKUM: 03.11.2015; Views: 1055; Downloads: 139
Full text (1,13 MB) |
8. WOODROW WILSON: OD PROFESORJA DO PREDSEDNIKADalibor Nenić, 2013, undergraduate thesis Abstract: Thomas Woodrow Wilson se je rodil 28. decembra 1856 v mestu Staunton (Virginija), ZDA, kot tretji otrok zakoncema Wilson. V mladosti ni kazal znakov nadarjenosti, saj je imel težave z branjem. Splošno sprejeta domneva je, da je imel disleksijo. Kljub bolezni se je pri sedemnajstih letih vpisal na kolidž Davidson, ki ga je obiskoval samo eno leto. Naslednje leto se je vpisal na kolidž v New Jerseyju, kjer je diplomiral leta 1879. Študij je nadaljeval na Univerzi v Virginii, kjer je študiral pravo. Čeprav v drugem letniku ni obiskoval predavanj, je študij končal uspešno. Leta 1881 je delal kot odvetnik v Atlanti (Georgia). Po kratkotrajni odvetniški praksi je nadaljeval s študijem na Univerzi Johns Hopkins, kjer je leta 1886 pridobil naziv doktorja.
Že leta 1885 se je zaposlil na kolidžu Bryn Mawr, kjer je ostal tri leta. Profesorsko kariero je nadaljeval na Univerzi Wesleyan. Leta 1890 je dobil ponudbo s kolidža New Jersey, kjer je ostal do leta 1910. Priljubljenost med študenti, vizionarska narava ter ugled, ki ga je imel pri kolegih profesorjih ter upravnemu odboru kolidža, sta mu omogočila, da je bil leta 1902 imenovan za rektorja univerze.
Njegovo kariero kot rektorja sta obeležila tako uspeh kot neuspeh. Njegov reformni program, ki ga je začel izvajati leta 1902, je imel takojšne učinke na kvaliteto študija ter intelektualno raven univerze. Leta 1906 je pri gradnji novega Princetona naletel na oviro, saj ga je zadela kap (druga po letu 1896). Največji projekt, socialna in infrastukturna reorganizacija univerze, je še ležal pred njim. Z infrastrukturno reformo je posegel v tradicijo univerze, kar mnogim profesorjem in članom upravnega odbora ni bilo po godu. Soočen z odporom, se je podal v boj za svojo vizijo univerzitetnega študija in univerze, v boj, ki ga je izgubil. V toku boja je prišlo do pomembnejše »reforme«, saj se je prelevil iz konservativnega demokrata v progresivnega. Ta sprememba mu je omogočila, da se je lahko vrnil k svoji največji strasti – politiki.
Zaradi pozornosti, ki jo je pritegnil boj na Princetonu, so privrženci Demokratske stranke v njem prepoznali naslednjega guvernerja zvezne države New Jersey. Demokratska stranka ga je leta 1910 nominirala za guvernerja New Jerseya. Kot guverner je zaprisegel februarja 1911. Na položaju je ostal samo dve leti. Kmalu po inavguraciji za guvernerja se je njegovo ime omenjalo kot ime možnega predsedniškega kandidata na volitvah leta 1912.
Na predsedniških volitvah je kot demokratski kandidat premagal Theodorja Roosevelta ter Williama Howarda Tafta in postal 28. predsednik ZDA. Iz politične anonimnosti se je v dveh letih dvignil do najvišjega položaja v državi. Njegov prvi mandat je bil v znamenju notranjih reform ter vojaškega posredovanja v Mehiki. Zakonodajni program je obsegal reformo carinske stopnje, bančnega sistema, protimonopolne zakonodaje ter vrsto progresivnih zakonodajnih predlogov. Drugi mandat je bil v znamenju Prve svetovne vojne, ki je izbruhnila v Evropi. Čeprav so ZDA sprva razglasile nevtralnost, so jih vpletenost v ekonomske tokove vojne ter nemški podmorniški napadi pripeljali do vstopa v vojno. Posledica vojne, po kateri se v največji meri omenja ime Woodrowa Wilsona, je bilo Društvo narodov. Ideja o mednarodni organizaciji, ki bi skrbela za mir, je bila sprva le ideja, do konca leta 1919 pa je postala političen boj za obstanek ali propad enega človeka. Njegovo zavzemanje za organizacijo ga je popeljalo na pot, s katere se je vrnil kot bolnik. 2. oktobra 1919 ga je zadela možganska kap, ki ga je spremenila v bolnika s predsedniškim mandatom. Posledično ZDA niso nikoli vstopile v Društvo narodov.
Zadnja leta življenja je preživel v Washingtonu, kjer je umrl 3. februarja 1924.
Keywords: Woodrow Wilson, Princeton, profesor, rektor, guverner, New Jersey, predsednik, Mehika, Underwood-Simmonsova carinska stopnja, Claytonov zakon, Zakon o zveznih rezervah, nevtralnost, Prva svetovna vojna, Mirovna konferenca, Društvo narodov.
Published in DKUM: 11.09.2013; Views: 2646; Downloads: 190
Full text (2,03 MB) |
9. Strategije vstopa na trg držav Latinske Amerike na področju avtomobilske industrije : diplomsko deloDavor Leskovar, 2007, undergraduate thesis Keywords: mednarodni trg, Latinska Amerika, Brazilija, Mehika, avtomobilska industrija, globalizacija, povezanost, mednarodno podjetje, partnerstvo, strategija, značilnosti, izvoz, neposredne tuje investicije, investicijsko odločanje, družbe, investicije, mednarodno poslovanje, tuje investicije, predstava, sposobnosti, gospodarske pogodbe, pravna ureditev, predpisi, tveganje, panoge dejavnosti, trg, internacionalizacija, potrebe, prilagajanje, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2078; Downloads: 72
Full text (504,41 KB) |
10. ZDA in NAFTA kot privlačen trg za slovenska podjetja : delo diplomskega seminarjaSanja Škrlec, 2009, undergraduate thesis Keywords: poslovno okolje, okolje, analiza, tržna analiza, trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, ZDA, Kanada, Mehika, podjetje, zunanja trgovina, izvoz, segmentacija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1564; Downloads: 52
Full text (357,17 KB) |
