SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDDRŽAVNO SODIŠČE V HAAGU
Klavdija Žohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Meddržavno sodišče v Haagu predstavlja enega temeljnih sredstev za reševanje sporov med državami. Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1945 kot naslednik Stalnega meddržavnega sodišča in ima položaj enega poglavitnih organov Organizacije združenih narodov. Temeljni akti, ki urejajo njegovo delovanje, so Ustanovna listina Združenih narodov, Statut Meddržavnega sodišča v Haagu ter njegov poslovnik. Sodišče sestavlja petnajst neodvisnih sodnikov, izglasovanih s strani Generalne skupščine in Varnostnega sveta Združenih narodov. Njegovi temeljni funkciji sta reševanje sporov med državami, katere lahko sodišče rešuje zgolj na podlagi soglasja strank, ter izdajanje svetovalnih mnenj na zahtevo organizacij. Medtem ko imajo izdane sodne odločbe zavezujoč učinek in jih je mogoče tudi prisilno izvršiti s strani Varnostnega sveta, je namen svetovalnih mnenj v nudenju nasvetov nezavezujoče narave. Sodišče se je v času svojega delovanja izkazalo za zelo učinkovito in primerno sredstvo za reševanje sporov med državami, s svojimi odločitvami pa je tudi močno pripomoglo k razvoju mednarodnega prava. Kljub njegovemu uspešnemu, že več desetletij trajajočemu delovanju, pa se v njegovi ureditvi še vedno pojavljajo določene pomanjkljivosti in dileme, ki bi jih bilo potrebno zaradi še učinkovitejšega delovanja odpraviti.
Ključne besede: ICJ, Meddržavno sodišče v Haagu, PCIJ, reševanje sporov med državami, sodbe, Stalno meddržavno sodišče, Statut Meddržavnega sodišča, svetovalna mnenja.
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 2375; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (467,43 KB)

2.
Načini reševanja sporov v zvezi z določanjem meddržavne meje
Anže Žunko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je skozi poglavja predstavljen postopek kreacije državne meje z izbranimi primeri sodne, arbitražne in druge pravne prakse. Določanje državne meje je eden izmed nadvse zapletenih procesov na področju mednarodnega prava. Še težjo kategorijo predstavlja nadaljno reševanje mejnih sporov, ki iz določanja le-te tudi izvirajo. Gre za izredno široko področje, zato je smiselno problematiko pogledati skozi celoto, ki jo dotična magistrska naloga vsekakor ponuja. Za razumevanje meddržavne mejne problematike je potrebno vsaj temeljno poznavanje pojmov v zvezi z državno mejo in državnimi ozemlji, kakor tudi razumeti možnosti reševanja meddržavnih sporov s področja mejne problematike, za potrebe implementacije znanja v konkretne primere in razumevanje le-teh. Teoretični postopek določanja državnih mej je v magistrski nalogi opisan na način, da bralcu poda sistematičen pregled in jasnost dotičnega področja. Bralcu so skozi poglavja predstavljeni tudi možni načini reševanja mejne problematike med državama. Gre tako za reševanje sporov po diplomatski poti ali sodni poti. Tekom magistrske naloge je moč ugotoviti, da sta slednja načina reševanja mejne problematike tesno povezana in da so bili le redki primeri rešeni bodisi samo po diplomatski, bodisi samo po sodni poti. Skozi dolgotrajne ter za stranke finančno izredno obremenjujoče postopke reševanja mejne problematike, gre v mnogih primerih za prepletanje obeh omenjenih načinov. Glede na dejstvo, da v svetu med državami obstoji znatno število meddržavnih mejnih sporov, je v tej magistrski nalogi izbranih le nekaj različnih, pa vendar iz vidika reševanja le-teh izredno zanimivih in kompleksnih. Predvsem ne gre spregledati mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je zaradi neposrednega učinka na državo v kateri živimo bistvenega pomena.
Ključne besede: mejni spor, meddržavni mejni spor, državno ozemlje, kopenska meja, morska meja, načelo uti possidetis, načelo uti possidetis iuris, Meddržavno sodišče v Haagu, ICJ, arbitraža, ad hoch, arbitražni sporazum
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (950,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici