SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POETIKA KRATKE PROZE MARIJE KMET
Mojca Lorber, 2009, diplomsko delo

Opis: Marija Kmet je veliko večino svojih del napisala v obdobju moderne. To je bilo obdobje slogovnega pluralizma, tako v njenih delih najdemo največ impresionističnih prvin, nekoliko manj realističnih in ekspresionističnih značilnosti, pa tudi zametke dekadence in simbolizma. To slogovno pluralustično obdobje moderne je razvilo dva tipa črtic. Še vedno je bil pogost realistični tip črtice, ki je pod vplivom duha časa in evropske smeri moderne vedno bolj izginjal, na njegovo mesto pa je vstopil nov, lirski model črtice, ki je ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja postal prevladujoč. Ob lirski črtici je postajala vedno pogostejša tudi pesem v prozi. Tudi pri nas se je vedno pogosteje uveljavljala, poleg Kmetove so jo pisali še Ivan Cankar, Zofka Kvedrova, Fran Ksaver Meško, Milan Pugelj in drugi. Kmetova je pisala novele, lirske črtice in pesmi v prozi. V novelah je največkrat pisala v realističnem slogu in je najpogosteje govorila o družbenokritičnih in socialnih temah. V lirskih črticah in pesmih v prozi pa je največkrat izpovedovala svoja notranja doživetja, najpogosteje v impresionističnem slogu. Njeno ustvarjanje je tematsko in stilno izjemno raznoliko.
Ključne besede: lirska črtica, pesem v prozi, Marija Kmet
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1903; Prenosov: 282
.pdf Polno besedilo (432,15 KB)

2.
Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet
Anja Brilej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet sem poskušala ugotoviti, v kolikšni meri je njena literatura avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografijo in avtobiografsko prozo, kaj nam o pisateljici pove njena literarna avtobiografija Moja pota in kako delujejo fikcijski signali. Ugotovila sem, da je glavna prvina v pripovedni prozi Marije Kmet avtobiografskost. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si z literarno avtobiografijo Moja pota, ki jo je pisateljica izdala leta 1933. Izvemo veliko zanimivega o življenju in literarnem ustvarjanju pisateljice, vendar lit. avtobiografije ne smemo popolnoma enačiti z zunajliterarno resničnostjo, ker gre za ubeseditev ene od možnih variant pisateljičine življenjske zgodbe. Avtobiografske prvine iz pisateljičinega psihofizičnega življenja sem našla v noveli, romanu in številnih črticah. Novela Brez tal je primer prvoosebne avtorske proze. Literarna oseba Helena ima referenco v pisateljici. Delna identifikacija med Heleno in Kmetovo se potrjuje z izjavami, ki so preverljive v verodostojni biografiji. Manj avtobiografskih prvin najdemo v romanu V metežu, kjer stopi v ospredje fikcija. Orientacijska signala, ki referirata na resničnost, sta lik učiteljice in mesto Trst. V kratki prozi je pisateljica pogosto tematizirala drobne dogodke iz svojega življenja. Usodo svojih staršev je prikazala v črticah Torče Skočir in Konec učitelja Možeta. V njenih črticah nastopajo učiteljice. Pogosto so tudi nezadovoljne, prizadete, osamljene kot je bila tudi pisateljica.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Marija Kmet, avtobiografskost, avtobiografija, avtobiografska proza.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1772; Prenosov: 308
.pdf Polno besedilo (394,73 KB)

3.
TOPOGRAFSKI POPIS CERKVA V ŽUPNIJI SLOVENSKA BISTRICA
Simona Kostanjšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Topografski popis cerkva v župniji Slovenska Bistrica vsebuje natančen opis petih cerkva. Pri vseh objektih je predstavljena njihova geografska lega, lega v naselju, zgodovina, opredeljeno je lastništvo, opisana je arhitektura, popisana in opisana oprema. V posebnem poglavju so izpostavljena odprta vprašanja glede opreme, njenega premeščanja v sami stavbi ali med obravnavanimi objekti, opreme, ki se v literaturi omenja, a je v nobenem od teh objektov danes ni najti in podobno. Posebej pa je obravnavan glavni oltar v podružnični cerkvi Sv. Jožefa, kjer je z natančno slogovno analizo podkrepljena Vrišerjeva atribucija Jožefu Holzingerju. Namen naloge je vzpostaviti osnovo za nadaljnja raziskovanja, ugotoviti, kdaj je bila gradbena in umetniška dejavnost na tem območju najmočnejša, kateri avtorji so bili najdejavnejši in sistematično zbrati ter s topografskimi metodami nadgraditi podatke iz literature. Cilj je tekstualno smiseln in pregleden izdelek, ki omogoča razširjene in poglobljene študije.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, Kovača vas, Ritoznoj, Sv. Jernej, Sv. Jožef, Sv. Marjeta, Sv. Marija-žalostna Mati Božja, Sv. Rok.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1466; Prenosov: 197
.pdf Polno besedilo (59,47 MB)

4.
LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC - DESET MLADINSKIH SKLADBIC
Margareta Megi Sotlar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je uvodoma predstavljeno življenje Lucijana Marije Škerjanca ter njegovo delovanje na različnih področjih. Lucijan Marija Škerjanc ni bil zgolj skladatelj, temveč tudi pianist, pedagog, dirigent, glasbeni pisec in kritik. Predstavljen je tudi Škerjančev opus, poseben poudarek pa sem namenila raziskavi Škerjančevih mladinskih klavirskih kompozicij ter analizi Desetih mladinskih skladbic za klavir. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na dveh med seboj dopolnjujočih se načelih: na zgodovinski analizi sekundarnih virov ter analizi Desetih mladinskih skladbic.
Ključne besede: LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC, DESET MLADINSKIH SKLADBIC, KLAVIRSKI OPUS, ZIMSKA, PUSTNA, POMLADNA, VIHARNA, NOČNA, SONČNA, POLETNA, PLESNA, JESENSKA, BOŽIČNA.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 2533; Prenosov: 409
.pdf Polno besedilo (431,80 KB)

5.
ŽUPNIJA SVETA MARIJA V PUŠČAVI V LUČI MATIČNIH KNJIG MED LETI 1919 IN 1929
Maja Hostnikar, 2012, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo, ki nosi naslov Župnija Sveta Marija v Puščavi v luči matičnih knjig med leti 1919 in 1929, sem predstavila življenje ljudi, prebivalcev naselij v župniji Puščava v omenjenem obdobju. Da sem lahko ugotovila ozadje življenja v prvem desetletju po prvi svetovni vojni, sem obdelala in v diplomsko nalogo vključila arhivsko gradivo, ki se je nanašalo na župnijo Puščava v tem obdobju. Na to ozadje sem navezala podatke o posameznikih in celotnem prebivalstvu župnije na podlagi matičnih knjig. Podrobneje sem v pisni, tabelni in grafični obliki predstavila podatke rojstnih in krstnih, poročnih in mrtvaških matičnih knjig župnije Sv. Marija v Puščavi. Z zbranimi podatki sem naredila statistiko o rojstvih, krstih, porokah in smrtih – najpomembnejših mejnikih življenja – glede na mesece, leta in nadalje podrobneje, glede na spol posameznikov, njihov stan, socialni status, naselja, iz katerih so prihajali. Podatke, ki sem jih oblikovala in analizirala, sem povezala tudi z navezujočimi se splošno že znanimi in odkritimi ter utemeljenimi teorijami in občimi pogledi na obravnavano temo. Delo sem razdelila na štiri večja poglavja, ki so se nanašala na celotno zgodovino same župnije, na dogajanja v celotni državi in sami župniji Sv. Marija v Puščavi v obdobju med leti 1919 in 1929 ter kot četrto, na življenje tukajšnjih ljudi v luči zapisnikarjev takratnih matičnih knjig. Vsako poglavje sem razdelila na več podpoglavij, najširše pa sem oblikovala prav tretje poglavje, na težišču katerega sem osnovala jedro diplomskega dela. Tako sem predstavila župnijo Sv. Marija v Puščavi na način, kot še ni bila prikazana v nobenem obstoječem viru, na podlagi vseh najdenih obstoječih dokumentov o njeni preteklosti v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Župnija Sveta Marija v Puščavi med leti 1919 in 1929, matične knjige, rojstva, krsti, poroke, smrti.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1677; Prenosov: 163
.pdf Polno besedilo (3,41 MB)

6.
OSNOVNOŠOLSKI SISTEMI NA SLOVENSKEM OD SREDNJEGA VEKA DO DANES
Špela Jaušovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljen osnovnošolski sistem vse od srednjega veka do danes. Razvoj šolstva je opisan po posameznih obdobjih, predstavljene so najpomembnejše značilnosti. Namen diplomskega dela je prikazati spreminjanje sistema osnovnega šolstva, predvsem na področju podajanja snovi učencem, ocenjevanja, preverjanja in zaključka le-teh. Glavni cilj je podati razlike med osemletko, ki je bila v veljavi do leta 2008, in zdajšnjo devetletko ter kakšno vlogo je imela materinščina skozi čas. Naloga bralcu omogoča kronološki pregled sistemov slovenskega osnovnega šolstva v različnih obdobjih, primerjanje med njimi in boljšo predstavo o spreminjanju sistemov skozi dolgo obdobje šolstva na Slovenskem. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisan teoretični del obravnavane teme, za primerjavo osnovnošolskih sistemov in odkrivanje razlik med njimi je uporabljena komparativna metoda, za opis zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze, ki je uporabljena pri analizi učnih načrtov.
Ključne besede: Šolstvo na Slovenskem, zgodovina, srednji vek, jezuiti, Marija Terezija, Jožef II., Ilirske province, revolucija, Jugoslavija, partizani, osemletka, devetletka, preverjanje, ocenjevanje, nadarjeni učenci, učni načrt.
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 1101; Prenosov: 256
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

7.
OLTARJI V MARIBORSKI FRANČIŠKANSKI CERKVI SV. MARIJE MATERE USMILJENJA
Nataša Radanovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen natančen opis in analiza vseh osmih oltarjev, vključno s kiparskimi deli na oltarjih, ki se nahajajo v baziliki Marije Matere usmiljenja v Mariboru, ter oltar postavljen v kapeli. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki vključuje natančen umetnostno zgodovinski opis vseh obravnavanih oltarjev, materialno sestavo, ikonografsko določitev in opis kiparskih del ter slogovno opredelitev kiparskih del. Raziskovalna naloga temelji predvsem na terenskem delu in na natančnem opazovanju, izvedenim tekom pisanja naloge. Na koncu naloge so vključene končne ugotovitve, do katerih sem prišla. Velika zahvala za postavitev bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru gre dunajskemu arhitektu Richardu Jordanu, ki je poskrbel, da so vsi elementi, arhitektura, liturgična oprema in stenske poslikave enotne in skladne, ter graškemu kiparju Eduardu Kubovskemu, ki je izdelal skoraj vso oltarno plastiko.
Ključne besede: mariborska frančiškanska cerkev, Marija Mati usmiljenja, bazilika, Mihael Napotnik, Richard Jordan, Eduard Kubovsky, oltarno kiparstvo, oltarna arhitektura.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1238; Prenosov: 122
.pdf Polno besedilo (3,63 MB)

8.
MESTO IN GOSPOSTVO CELJE V TEREZIJANSKEM POPISU LASTNIKOV/IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754
Brina Mudri, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mesto in gospostvo Celje v terezijanskem popisu lastnikov/imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 predstavlja transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi s predvideno davčno reformo, ukazano s strani Marije Terezije. Kot je že iz naslova razvidno, naloga vsebuje dva popisa in je zato razdeljena na dva dela: prvi popis zajema mesto Celje, drugi pa gospostvo Novo Celje. Popis, ki se je omejil na seznam obdavčenih podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev v mestu, ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, pa tudi ne golega popisa hiš/kmečkih posestnih enot, temveč seznam z imeni in priimki gospodarjev družin in z oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. V mestu Celje so se takrat ukvarjali predvsem z obrtjo in trgovino; v sklopu gospostva pa najdemo podložnike: cele, tričetrtinske, polovične in četrtinske kmete, ter osebenjke: običajne kajžarje/kočarje, gostače, gozdarske kočarje (Hütler) ter gorskopravne podložnike kočarje. Tem sta glavni vir preživetja predstavljala zemlja oziroma najemno ročno delo. Iz popisa je razvidno, koliko družin ter katere obrtne poklice najdemo sredi 18. stoletja v Celju in koliko jih je bilo, v katerih naseljih je gospostvo imelo svojo urbarialno posest, ter socialno strukturo podložnikov. S popisom dobimo zanimiv vpogled v razvoj in velikost mesta ter v takratno socialno strukturo in življenje prebivalcev Celja in širše okolice, kar je tudi glavna tema teoretičnega dela naloge.
Ključne besede: : mesto Celje, gospostvo Celje, prebivalstvo, transliteracija, Marija Terezija, popis hiš leta 1754, obrt in trgovina
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1030; Prenosov: 290
.pdf Polno besedilo (4,37 MB)

9.
SV. DIZMA V ŠTAJERSKI LIKOVNI UMETNOSTI
Manuela Dajnko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava svetnika Dizmo in njegove upodobitve v štajerski likovni umetnosti. Najprej je predstavljena svetniška legenda (zlasti glede na literarne vire kot so Sveto pismo, apokrifni evangeliji in Zlata legenda), nato se delo posveti ikonografiji sv. Dizme, ki jo ponazori s primeri iz evropske umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja. Pregled poleg slikarskih primerov vključuje tudi nekatera kiparska dela. Nadalje naloga osvetli Dizmove upodobitve, ki so po geografskem kriteriju razdeljene na »neštajerske« in štajerske. Predstavnica »neštajerskega dela« je Quaglieva poslikava v ljubljanski stolnici, v štajerskega pa so vključene slike oziroma poslikave za kapelo dvorca Štatenberg, kapela z graške Kalvarije, zagorska župnijska Marijina cerkev, brežiška frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega in ptujska proštijska cerkev sv. Jurija. Poslikave umetnostnih spomenikov so ikonografsko opisane in analizirane ter predstavljene z naročniškega vidika; naloga se pri tem osredotoča na Ignaca Marijo grofa Attemsa, ki je ob Mariji posebej častil sv. Dizmo in po njem poimenoval tudi svojega prvorojenca ter na cerkvene bratovščine.
Ključne besede: sv. Dizma, svetniška legenda, češčenje, ikonografija sv. Dizme, naročništvo, plemiška rodbina Attems, Ignac Marija grof Attems, štajerske upodobitve, Štatenberg, Gradec, Zagorje pri Pilštanju, Brežice, bratovščine, Ptuj
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 967; Prenosov: 221
.pdf Polno besedilo (3,59 MB)

10.
ZEMLJIŠKA GOSPOSTVA V OKOLICI ZGORNJE POLSKAVE V POPISU IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754
Rok Fištravec, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Zemljiška gospostva v okolici Zgornje Polskave v popisu imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 obravnavam transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa podložnih hiš iz leta 1754, ki je bil izveden v času vladarice Marije Terezije. V diplomskem delu so s transliteracijo in analizo zajeta tri zemljiška gospostva: zemljiški gospostvi Zgornja Polskava in Gromberg ter posest župnije sv. Štefana na Spodnji Polskavi. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva, kot ga poznamo danes, temveč imenski seznam imetnikov podložnih hiš oziroma kmečkih posestnih enot z njihovim statusom. Med popisanimi v seznamu najdemo male, srednje in velike kmetije oziroma po tedanji kategorizaciji četrtinske, polovične, tričetrtinske in cele kmetije, gostače, kočarje in vinogradniške podložnike oziroma viničarje; kot dve izjemi se med slednjimi na Spodnji Polskavi pojavita tudi dva gostača s poklicem. S tem popisom so želeli priti do splošnega pregleda prebivalstva, hkrati pa so te podatke potrebovali za izvedbo reform na področju vojaškega nabornega sistema. S pomočjo teh podatkov lahko vsaj delno osvetlimo poseljenost posameznih krajev, njihovo razčlenitev in socialni položaj prebivalstva sredi 18. stoletja.
Ključne besede: popis hiš leta 1754, zemljiško gospostvo, prebivalstvo, Zgornja Polskava, Gromberg, Spodnja Polskava, transliteracija, Marija Terezija.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 560; Prenosov: 161
.pdf Polno besedilo (6,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici