| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
SKLADNOST KONVENCIJ O IZOGIBANJU DVOJNI OBDAVČITVI MED SLOVENIJO, HRVAŠKO, MADŽARSKO, ITALIJO IN AVSTRIJO Z USMERITVAMI OECD
Nataša Šeliga, 2010, diplomsko delo

Opis: Proučili smo pomen konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi. Dvojno obdavčitev odpravimo že z določanjem rezidentstva, saj s tem določimo katera država ima pravico do obdavčitve dohodka oziroma premoženja. Odprava dvojne obdavčitve lahko izboljša davčno — finančni položaj davčnih zavezancev, toda na drugi strani lahko povzroči izgubo davčnega vira ali zmanjšanje davčnih prihodkov. Države sklepajo konvencije zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi. Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi so mednarodne pogodbe, katerih osnovni nameni so predvsem v odpravi mednarodne dvojne obdavčitve, preprečevanju davčnih utaj in drugih izogibanj plačevanju davkov, razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama in preprečevanju davčnih diskriminacij. Primerjali smo skladnost konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da do bistvenih razlik med konvencijami ne prihaja, saj države, ki sklepajo konvencije, jih sklepajo po Vzorčni konvenciji OECD. Glavna lastnost te konvencije je njena fleksibilnost. Ravno ta lastnost je razlog za neidentičnost med konkretnimi konvencijami, oziroma razlog za razlike v vsebini določb med njimi. Konvencije Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije sklenjene s Slovenijo se razlikujejo predvsem glede na osebe, na katere se konvencije nanašajo, glede na pomorski, celinski in zračni promet. Pri davkih, za katere se uporablja konvencija, prihaja do manjših razlik, saj so davki večinoma isti, le pri nekaterih državah srečujemo še dodatne davke, ki jih opredeljujejo države pogodbenice. Hrvaška se razlikuje od omenjenih držav v izmenjevanju informacij za potrebe DDV zaradi tega, ker ni članica EU, razlike pa smo našli tudi v dividendah, predvsem v %, prav tako pa tudi pri licenčninah in avtorskih honorarjih, kjer je stopnja obdavčitve med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko ter Italijo 5 %, med Slovenijo in Avstrijo pa 10 %.
Ključne besede: Dvojna obdavčitev dohodka, metoda oprostitve ali izvzetja, metoda dobropisa ali odbitka, OECD, smernice OECD za večnacionalne družbe, izogibanje dvojni obdavčitvi, Vzorčna konvencija OECD, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija.
Objavljeno: 22.09.2010; Ogledov: 3564; Prenosov: 615
.pdf Celotno besedilo (512,08 KB)

52.
Organiziran kriminal v Vzhodni Evropi : diplomsko delo
Kristina Turk, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: organizirana kriminaliteta, Vzhodna Evropa, Ukrajina, Romunija, Madžarska, diplomske naloge
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1852; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (987,22 KB)

53.
VPRAŠANJE IDENTITETE V ROMANIH IMREJA KERTÉSZA BREZUSODNOST IN KADIŠ ZA NEROJENEGA OTROKA
Katarina Kozole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena oba v slovenščino prevedena romana madžarskega dobitnika Nobelove nagrade Imreja Kertésza: Brezusodnost (1975) in Kadiš za nerojenega otroka (1990). Obe deli se neposredno in posredno navezujeta na temačna leta 20. stoletja, ki jih je zaznamoval holokavst, zato v diplomskem delu kratko osvetljujemo zgodovinsko ozadje. Poudarek diplomskega dela je predvsem na vprašanju identitete. Na eni strani se pojavlja vprašanje identitete posameznika, ki je »vržen« v koncentracijsko taborišče, kjer se ne more vzpostaviti kot subjekt, kjer je človek degradiran, njegovo dostojanstvo uničeno in kjer je onemogočeno njegovo svobodno delovanje. Na drugi strani se soočamo s skupinsko identiteto, s katero pa se identiteta posameznika ves čas prepleta. V ospredje je postavljena verska — židovska — identiteta ter težava posameznika pri samoidentificiranju sebe kot pripadnika religiji, ki je ne razume, ne pozna in zato tudi ne sprejema kot svoje. Podrobneje obravnavamo tudi kulturno in nacionalno identiteto. Na koncu je predstavljeno še razmerje med usodo in svobodo, kakor ga doživljajo liki v obeh zgoraj omenjenih romanih.
Ključne besede: Imre Kertész, Brezusodnost, Kadiš za nerojenega otroka, madžarska književnost, holokavst, židovstvo, identiteta
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2058; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (434,08 KB)

54.
VZPONI IN PADCI V MEDDRŽAVNIH STIKIH KRALJEVINE SHS 1919-1929- PRIMER MADŽARSKA
Tamara Lorenčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Konec prve svetovne vojne je povzročil razpad Avstro-Ogrske. Na njenih ostankih so nastale nove državne tvorbe, med njimi tudi Republika Madžarska in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hkrati je nastanek novih držav sprožil trenja med le-temi, ki so bila povezana predvsem z razmejitvijo. Državne meje med Kraljevino SHS in Madžarsko je po likvidaciji madžarske sovjetske republike določila mirovna konferenca v Parizu. Sklepi mirovne pogodbe, ki jo je Madžarska podpisala v Trianonu, so začrtali značaj jugoslovansko-madžarskih odnosov v nadaljnjih letih. Le-te so v preučevanem obdobju zaznamovale madžarske težnje po reviziji Trianona in po ponovni vzpostavitvi monarhije Habsburžanov na Madžarskem. Proti tem težnjam se je borila trozveza držav, imenovana Mala antanta. Vanjo je bila vključena Kraljevina SHS. Prav skozi delovanje omenjene zveze lahko spremljamo razvoj jugoslovansko-madžarskih stikov, ki so v obdobju do leta 1929 doživljali vzpone in padce, v drugi polovici 20. let 20. stoletja pa jih je zaznamovalo povezovanje Madžarske s fašistično Italijo proti Kraljevini SHS. Z diplomskim delom želimo predstaviti razvoj jugoslovansko-madžarskih stikov skozi časniško gradivo, analizirati vlogo Jugoslavije v Mali antanti v odnosu do Madžarske ter preučiti vpliv sklepov maloantantnih konferenc na jugoslovansko-madžarske stike.
Ključne besede: Ključne besede: Avstro-Ogrska, Republika Madžarska, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, madžarska sovjetska republika, mirovna konferenca v Parizu, Trianon, jugoslovansko-madžarski stiki, revizija, Habsburžani, Mala antanta
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 3190; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

55.
MADŽARSKA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V LUČI ČASNIKOV SLOVENEC IN JUTRO
Mitja Milošič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana madžarska država, ki je med drugo svetovno vojno bila pod velikim vplivom nacistične Nemčije. V tistem času bi lahko Madžarsko označili kot satelitsko državo, ki pa je hotela ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost, vendar neuspešno. Nesrečen splet okoliščin in premajhna odločnost madžarskega političnega vrha je omogočila, da je Nemčija uresničila svoje cilje na Madžarskem, se pravi popoln nadzor nad državo. Cilj diplomskega dela je dokazati, da je bila Madžarska satelitska država Nemčije, četudi se je madžarski politični vrh temu močno upiral. Nacionalizem, ki je bil tako kot v Nemčiji, kot tudi na Madžarskem, zelo izrazit, je vplival na madžarsko notranjo politiko, gospodarstvo in posledično na življenje madžarskih Židov, ki so bili med drugo svetovno vojno izpostavljeni diskriminaciji in holokavstu. Na vojaškem področju se je madžarska vojska udeležila bojev v aprilski vojni in kasneje še v vojni proti Sovjetski zvezi.
Ključne besede: 2. svetovna vojna, Madžarska, Židje, madžarska vojska, notranja politika, zunanja politika, gospodarstvo.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4719; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

56.
NARACIJA GROTESKE/A GROTESZK NARRÁCIÓJA (BODOR ÁDÁM: SINISTRA KÖRZET IN SZILÁGYI ISTVÁN: KŐ HULL APADÓ KÚTBA)
Kristina Szöke, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podati splošen pregled madžarske zamejske književnosti ter razdelati vparašnje t. i. "regionalnih književnosti" v 21. stoletju. Posebno pozornost namenja transilvanski (romunski) madžarski književnosti. Predmet primerjave v omenjenem diplomskem delu sta delo Ádáma Bodorja z naslovom Sinistra körzet (Okraj Sinistra) in roman Istvána Szilágyija z naslovom Kő hull apadó kútba. Diplomsko delo prikazuje vsebinsko-tematski opis obeh romanov z namenom določitve literarne zvrsti, strukture, časovnega ovira (vprašanje linearnosti pripovedovanja), razdelave pomena naslova, opisa značilnosti osrednjih literarnih likov, prikaza literarnega jezika in stila ter navedbe sorodnih literarnih del. V primerjalnem delu diplomskega dela sta izpostavljeni groteskna pripoved ter sama grotesknost, ki prežema celoto obeh romanov. Podana je primerjava pojavljanja absurda v obeh delih ter prikaz odnosa (in prepleta) fikcije in realnosti. Prav tako pa so izpostavljeni osrednji motivi obeh romanov. Čeravno analizirana romana nista sorodna v pravem pomenu besede, obstaja med njima veliko podobnosti.
Ključne besede: transilvanska madžarska knjiženost, Bodor Ádám: Sinistra körzet, Szilágyi István: Kő hull apadó kútba, naracija, grotesknost, absurd, fikcija, motivi
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1922; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (607,86 KB)

57.
58.
59.
60.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici