| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
Ekološka nesreča v Ajki na Madžarskem
Dean Vasiljević, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je ena najhujših okoljskih nesreč v zgodovini Madžarske in tudi najhujših nesreč v Evropi po Černobilu. Zaradi uničenja stene zadrževalnika je prišlo do izliva rdečega blata v tovarni aluminija v Ajki na Madžarskem. Rdeče blato je stranski produkt pri proizvodnji aluminija in se ga shranjuje v posebnih zadrževalnikih s suho ali mokro tehnologijo shranjevanja. Madžarska je uporabljala slednjo in tako močno zaostajala za ostalim svetom, ki je po večini že prešel na varnejšo suho tehnologijo. Tema je sama po sebi zanimiva že zaradi bližine z našo državo. Nekaj časa po nesreči je bila tudi Slovenija v strahu pred rdečim blatom. Po drugi strani pa je močno odmevala po Evropi in po svetu tako da ni bilo težav z literaturo. Mnogo svetovnih medijev je pokrivalo zgodbo, v pomoč so bile tudi raziskave znanstvenikov po nesreči, prav tako analize ter poročila različnih organizacij za zaščito narave in njim podobni. Ko nesreča enkrat ni bila več tako aktualna, tudi članki na to temo postanejo vse bolj redki, tako da so v tem primeru bili v veliko pomoč Madžarski mediji, ki so tudi leta po nesreči dobro pokrivali dogajanje glede družbene odgovornosti za nesrečo, pomoči prizadetim ljudem in iskanja odgovornih za nesrečo. Omenjeni članki, analize in poročila so predstavljali glavni vir za pisanje diplomske naloge. Ugotovljeno je bilo, da obstaja širok spekter dejavnikov, ki so privedli do nesreče - od korupcije, kršenja okoljskih predpisov, malomarnosti pri gradnji do izjemno deževnega obdobja in prevelike količine blata v zadrževalniku. Rešitev je predstavljala suha tehnologija shranjevanja blata, katero so implementirali po nesreči. Danes obstaja tudi že bolj sofisticiran proces pridobivanja aluminija, pri katerem ostane le minimalna količina odpadnih materialov, a to je zaenkrat še bolj stvar prihodnosti.
Ključne besede: aluminij, tovarna aluminija, ekologija, ekološke nesreče, ekološka kriminaliteta, Madžarska, diplomske naloge
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

22.
MADŽARSKO BEGUNSKO VPRAŠANJE V SLOVENIJI V LETIH 1956 IN 1957
Tanja Kološa, 2016, diplomsko delo

Opis: Revolucija oktobra 1956 na Madžarskem je bila prvi večji upor proti sovjetskemu režimu. Med vstajo in po njenem zatrtju je Madžarsko državo ilegalno zapustilo okoli 200.000 prebivalcev. Večina, približno 90 %, ljudi je zbežalo prek meje v Avstrijo, manjši del pa je domovino zapustilo prek Jugoslavije oz. Slovenije. Veličina begunskega vala je presenetila tako države sprejemnice kot cel Zahodni svet. Cilj naloge je bil, da s pomočjo arhivskih virov, slovenske periodike in strokovne literature podrobno predstavit madžarsko begunsko problematiko v Sloveniji ter Jugoslaviji. Skoraj 20.000 madžarskih beguncev je dobilo začasno zatočišče v jugoslovanskih taboriščih. V arhivskih virih Uprave državne varnosti obstajajo podatki, da je v Slovenijo pribežalo 2.361 madžarskih beguncev, ki so bili nameščeni v 10-ih začasnih begunskih taboriščih. Več kot 300 ljudi je skrbelo za uspešno delovanje teh taborišč, ki so bili urejeni v turističnih centrih in gradovih. Iz istih virov ter iz slovenskih časnikov razberemo, da je največji naval madžarskih beguncev v Sloveniji bil v mesecu januarju leta 1957. Statistični podatki o starostni strukturi madžarskih beguncev v Jugoslaviji prikazujejo, da je kar 80 % madžarskih beguncev bilo starih do 35 let, od tega je visoko število mladoletnih in tistih otrok, ki so pobegnili brez staršev. Za vzrok pobega je večina madžarskih beguncev navedla strah pred komunističnim režimom in željo po boljšem življenju na Zahodu. Velika večina teh beguncev, ki so bili v slovenskih taboriščih, je za končni cilj izbrala eno izmed Zahodno Evropskih držav.
Ključne besede: Madžarska revolucija leta 1956, Nagy Imre, madžarski begunci, slovenska begunska taborišča, UNHCR, J. B. Tito, Visoki komisar OZN za begunce
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 992; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

23.
REVOLUCIJA IN OSVOBODILNA VOJNA LETA 1956 NA MADŽARSKEM V LUČI ČASNIKOV
Ksenija Laslo, 2016, diplomsko delo

Opis: Pod pojmom zgodovina običajno razumemo tiste vidike preteklosti, ki raziskujejo človeško vedenje skozi čas. Zgodovinski spomini in njihova razlaga nam omogočajo spoznati preteklost in hkrati razumeti sedanjost. Iz nje se pa želimo tudi učiti in "videti" v prihodnost. O sledeh človeškega življenja in delovanja v preteklosti nam pričajo razni zgodovinski viri. Eni od teh so pisni viri, ki pa niso nujno vsi pristni. V ta namen jih mora zgodovinar preučiti in jih kritično presoditi. Ker zgodovinar nima neposrednega stika z dogodkom, ga mora primerjati z različnimi viri, ki interpretirajo enak dogodek. Za diplomsko nalogo sem izbrala raziskovalno vprašanje oktobrska revolucija in osvobodilna vojna leta 1956 na Madžarskem. Javna razprava o tej revoluciji je bila na Madžarskem potlačena za več kot trideset let. Šele po politični otoplitvi v 80-ih letih dvajsetega stoletja je postala predmet intenzivne študije in razprave. V diplomski nalogi se bom osredotočila na pisne vire takratnih časnikov na Madžarskem, vendar se bom zaradi pomanjkljive objektivnosti poslužila tudi strokovne literature. Namen diplomske naloge je, da podam teoretično-analitičen pregled dogodkov v luči časnikov. Ker je v tem času Madžarsko zapustilo približno 200.000 ljudi, in nekaj jih je prebežalo tudi v Prekmurje, bom v zaključku povzela te dogodke.
Ključne besede: zgodovinski viri, oktobrska revolucija, osvobodilna vojna, 1956, Madžarska, v luči časnikov
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 621; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

24.
OTTO VON HABSBURG IN JUŽNI SLOVANI
Martin Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Otto von Habsburg je bil človek, ki je nedvomno zaznamoval 20. stoletje. Rojen je bil kot prestolonaslednik Avstro-Ogrske zadnjemu cesarju in kralju Karlu in njegovi ženi Ziti. Družbene in politične spremembe po 1. svetovni vojni so iz nekdanje monarhije pregnale njegovo družino. Očeta je Otto izgubil že pri svojih desetih letih, vendar ga je mama Zita vzgajala kot bodočega vladarja. Vzpon nacionalsocializma je preprečil Ottove ambicije, saj je njegov politični cilj postala borba proti nacizmu. S svojim delovanjem je uspel rešiti več tisoč življenj, obenem pa se je tudi sam zopet znašel na begu pred nacisti. V času 2. svetovne vojne se je ustalil v ZDA in od tam politično deloval za osvoboditev Avstrije in Madžarske. V veliko pomoč pri njegovem udejstvovanju mu je bil tudi predsednik Roosevelt. V dobrih odnosih je bil tudi z britanskim premierjem Churchillom, ki je podpiral njegov, kasneje neuspeli koncept ustanovitve Podonavske federacije. Po vojni v Avstriji še vedno ni bil zaželjen, zato je veliko potoval in postal iskan predavatelj, pisatelj in publicist. Njegova želja in življenjsko poslanstvo je ostala politika. V 70. letih je postal predsednik Mednarodne panevropske unije in si prizadeval za padec komunizma ter združitev Evrope. Leta 1979 je postal evropski parlamentarec, kjer je aktivno uresničeval svoje panevropske cilje in z njimi seznanjal tudi ostale parlamentarce. Kljub temu da je bil nesojeni cesar, se je v evropskem parlamentu udejstvoval za narode nekdanje monarhije. Znotraj parlamenta je pripomogel k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Aktivno se je zavzemal tudi za mednarodno priznanje in integracijo teh držav v evropske institucije.
Ključne besede: Otto von Habsburg, Avstro-Ogrska, Avstrija, Madžarska, Panevropa, Evropski parlament, južni Slovani.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1268; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

25.
Franc III. Nádasdy in Prekmurje. Ob 340. obletnici usmrtitve protihabsburškega zarotnika
Andrej Hozjan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Sestavek govori o grofu Francu III. Nádasdyju (1623-1671), članu ene od znamenitejših in svojčas najpomembnejših madžarskih visokoplemiških rodbin. Zapis o eni od vodilnih osebnosti madžarske zgodovine 17. stoletja je hkrati lepa priložnost predstaviti delček iz opusa o plemstvu iz nam sosednjega prostora. Še posebej, če je bila ta oseba do svoje smrti tudi lastnik večje zemljiške posesti na ozemlju današnje Republike Slovenije, v Prekmurju. V zgodovino se je zapisal kot eden od vodilnih zarotnikov zoper kralja Leopolda I. Habsburžana. To ga je po razkritju zarote in insceniranem sodnem procesu naposled stalo glave: obglavljenje bil 30. aprila 1671 na Dunaju. Spodnji del današnjega Prekmurja je v letih njegovega gospostva znova doživljal težke čase, s smrtjo pa je prešel v roke madžarske kraljevske komore. Osrednji del predstavlja dva vira - popisa posesti v okviru njegovega gospostva Beltinci: prvi je iz leta 1662, drugi, nedatiran, pa iz časa kmalu po zaplembi.
Ključne besede: rodbine, zgodovina, plemstvo, Madžarska, Beltinci, Dolnja Lendava, Prekmurje, 17.st.
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 525; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

26.
Primerjava delovanja tovarne aluminija v Kidričevem in tovarne aluminija v Ajki na Madžarskem
Tamara Kociper, 2015, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko ljudje kljub številnim opozorilom okolja še vedno ne cenimo ali pa ne znamo pravilno z njim ravnati. Malomarno in nepravilno ravnanje z okoljem lahko hitro privede do katastrofalnih posledic. V diplomskem delu smo se posvetili analizi delovanja in lastnostim tovarn aluminija ter jih medsebojno primerjali. Med samo primerjavo slovenske tovarne Talum in tovarne aluminija iz Ajke na Madžarskem smo ugotovili, kako hitro je lahko človeška malomarnost in nepazljivost razlog za ekološko nesrečo, ki je ogrozila tako Madžarsko kot ostale države. Uničene niso bile le vasi, ampak tudi človeška življenja in okolje, v katerem so ljudje. Rezervoar, ki mu je tovarna aluminija na Madžarskem namenila premalo pozornosti, je popustil zaradi pred tem nastale razpoke, kar je privedlo do razlitja rdečega blata, ki nastaja kot stranski produkt pri Bayerjevem postopku, s katerim pridobivajo aluminij. Enakega postopka se je posluževala tudi tovarna aluminija na Kidričevem, vendar samo do leta 1991, ki je bilo zelo pomembno leto, saj so ukinili elektrolizo hale A in s tem Bayerjev postopek. Pri pregledovanju literature smo ugotovili, da so lastniki tovarne na Madžarskem premalo pozornosti dajali ljudem, ki so razpoko rezervoarja opazili že junija, vendar uprava ni pravočasno reagirala. Na drugi strani pa je morala tovarna aluminija na Kidričevem uvesti okolju prijazne spremembe, da je lahko dalje delovala. Dobro bi bilo, če bi se ukinitve Bayerja posluževala tudi Madžarska. Če bi to storili, verjetno do nesreče ne bi prišlo. Četudi postopka ne bi hoteli ukiniti, smo mnenja, da bi ohranjevanju bazena in posledično rezervoarja morali nameniti več pozornosti. Mislimo tudi, da komunikacija med delavci in samim lastnikom tovarne oziroma nadrejenimi ni bila dobra, kot smo omenili, ljudi nihče ni poslušal, ko so opozarjali, da je bila razpoka vidna že pred nesrečo. Naše mnenje je, da bi nadrejeni morali več pozornosti posvetiti delavcem in ljudem, ki so prebivali v tem okolišu. Prav tako pa inšpekcijske službe očitno niso dovolj dobro opravljale dela, če razpok niso opazile. Menimo, da do nesreče mogoče nebi prišlo, če bi tudi inšpekcijska služba bolj pozorno pregledovala delovanje same tovarne.
Ključne besede: aluminij, tovarna aluminija, ekologija, ekološke nesreče, ekološka kriminaliteta, Talum, Mal, Slovenija, Madžarska, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 1078; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (934,57 KB)

27.
Ali razlike v tipu lastništva podjetij odsevajo tudi v menedžmentu njihovih marketinških aktivnosti?
Damijan Mumel, Matjaž Iršič, 1998, kratki znanstveni prispevek

Opis: V prispevku je predstavljen del rezultatov mednarodnega raziskovalnega projekta, katerega začetek sega v leto 1995. Osnovni namen raziskave je bilo proučevanje vpliva procesa privatiziranja in neposrednih tujih vlaganj na marketinške strategije podjetij v državah v tranziciji. V raziskavo so bile vključene naslednje države: Madžarska, Poljska, Bolgarija in Slovenija, kot koordinatorji projekta pa so sodelovali profesorji z Univerze Aston v Birminghamu (Velika Britanija) in Dublinske univerze (Irska). V Sloveniji so bila vključena v raziskavo vsa podjetja z več kot 20 zaposlenih. Razdelili smo jih na štiri kategorije glede na stanje lastništva v času izvedbe raziskave: (a) podjetja, ki so bila v procesu privatiziranja, (b) podjetja, ki so že končala proces privatiziranja, (c) podjetja, ki so že od nastanka v zasebni lasti, in (č) podjetja z neposrednimi tujimi vlaganji. V prispevku predstavljamo: (a) razlike v nekaterih marketinških aktivnostih podjetij v Sloveniji in na Madžarskem in (b) razlike v nekaterih marketinških aktivnostih podjetij glede na tip njihovega lastništva ne glede na državo, iz katere so.
Ključne besede: trženje, tuje neposredne naložbe, menedžment, privatizacija, podjetja, lastništvo, trg, rezultati raziskave, Slovenija, Madžarska
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 652; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

28.
Esterházy pri nas
Jutka Rudaš, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja recepcijo del Pétra Esterhzyja pri nas. Postopek recepcijske estetike moderne madžarske književnosti od druge polovice 80-ih let do danes zaznamuje Vilenica. Madžarski pisatelji se od samega začetka (1986) udeležujejo te že tradicionalne literarne manifestacije, kjer je bil marsikateri izmed njih tudi že nagrajen. Péter Esterházy je bil prvi, ki je dobil mednarodno literarno nagrado Vilenica za leto 1988. Od takrat se je začelo tudi prevajanje njegovih del. Pričujoč prispevek ugotavlja, kako je pisateljevo leposlovno delo sprejeto v našem kulturnem prostoru s povsem drugačno kulturnozgodovinsko tradicijo, kjer odkrivamo različne horizonte branja, drugačno razumevanje njegovih umetniških sporočil in kjer nastajajo različne estetske sodbe
Ključne besede: madžarska književnost, slovenska književnost, literarna recepcija, 20. st., literarne nagrade, Vilenica, literarne študije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 559; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

29.
The banking sector and macroeconomic indicators: some evidence for Hungary and Poland
Mejra Festić, Jani Bekő, 2008, strokovni članek

Opis: Exposure to macroeconomic risk factors across banks is a source of systemic risk that influences the performance of the banking sector. In this paper, we present some evidence of macroeconomic indicators affecting the NPL ratio in Hungary and Poland. We have shown that the improvement of economic conditions, measured by real GDP growth, positively influenced the banking sector performance of both economies. In addition, increasing depreciation of nominal exchange rates accelerated the NPL ratio in Hungary as well in Poland.
Ključne besede: gospodarstvo, gospodarska rast, posojila, tveganje, bančništvo, makroekonomija, indikatorji, Madžarska, Poljska
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 353; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

30.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici