| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
Metafizika bede
Stjepan Lukač, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Ključne besede: madžarska književnost, hrvaška književnost, slovenska književnost, ekspresionizem, avantgarda
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 432; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (252,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Ustanovitev Murske republike v luči sočasnega časopisja
Natalija Cigut, 2017, magistrsko delo

Opis: Prekmurci so pred prvo svetovno vojno in v času velike vojne živeli v okviru avstro-ogrske monarhije. Prekmurje je pripadalo ogrski polovici države in vse do dualistične ureditve (1867) so Prekmurci živeli mirno vsakdanje življenje. Po uvedbi dualizma je bil pritisk madžarizacije vedno večji. Najbolj so se madžarizaciji upirali prekmurski katoliški duhovniki (Franc Ivanocy, Jožef Klekl st.), ki so za sabo potegnili tudi nekatere ostale Prekmurce. V času prve svetovne vojne se je tudi med nekaterimi prekmurskimi Slovenci pojavila želja po združitvi Prekmurja z matičnim narodom, vendar pa t. i. deklaracijsko gibanje ni dobilo večjega odmeva. Številni Prekmurci so namreč še vedno verjeli v obstoj dolgoletne habsburške vladavine. Prekmurje je po prvi svetovni vojni pripadlo Madžarski. V okviru nove madžarske države so Prekmurci ostali vse do avgusta leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini SHS. Sprva se prekmurski Slovenci niso vidneje zavzeli za ureditev svojega položaja, saj niso bili politično organizirani in tudi gospodarski ter socialni položaj Prekmurja je bil slab. Madžarska oblast je na vse možne načine skušala zajeziti vpliv »jugoslovanstva« in je skušala s t. i. vendsko teorijo prepričati Prekmurce, da niso Slovenci. Madžarska vlada je Prekmurcem obljubljala tudi avtonomijo, s čimer jih je želela obdržati znotraj svoje države. Vendar pa je bila želja Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom vedno večja. Veliko sta k temu pripomogla Rudolf Maister ter Narodni svet za Štajersko. Slednji je organiziral shode, na katere so prišli tudi nekateri Prekmurci in se tam javno izrekli za Slovence ter zahtevali združitev Prekmurja z matično državo. Položaj Prekmurcev se je bistveno poslabšal v času komunistične oblasti na Madžarskem. Poleg slabega gospodarskega položaja se je povečalo tudi nasilje nad prekmurskim prebivalstvom. Rešitev prekmurskega vprašanja je obljubljal Vilmoš Tkalec, takratni namestnik ljudskega komisarja za Slovensko krajino. Njegovo delovanje v Prekmurju pa ni temeljilo na rešitvi položaja prekmurskih Slovencev, temveč je Tkalec želel pridobiti čim večjo avtonomijo Slovenske krajine, od koder naj bi se širila protirevolucija, ki so jo iz tujine vodili predstavniki predvojnega madžarskega režima. Njihov poglavitni cilj je bil padec komunistične vlade na Madžarskem in vzpostavitev starega reda. Pod pretvezo, da želi rešiti položaj prekmurskih Slovencev, je Tkalec obljubljal združitev Prekmurja oz. Slovenske krajine s Kraljevino SHS ali pa z Avstrijo. V ta namen je organiziral vojaške čete in 29. maja 1919 razglasil Mursko republiko. Slednja ni obstajala dolgo, saj si Tkalec ni zagotovil vojaške pomoči iz Avstrije ali Kraljevine SHS in je bil posledično hitro poražen. Murska republika je, kljub kratkemu obstoju, zamajala tla pod komunistično oblastjo. Po porazu Tkalčevih čet se je v Prekmurju znova vzpostavila komunistična oblast, ki pa je bila tokrat pri izvajanju oblasti doslednejša. Da bi se izognila novim incidentom, je pomilostila sodelujoče pri prevratu. Čeprav se je staro stanje na Madžarskem vzpostavilo hitro, pa je kmalu sledil padec komunističnega režima. V Prekmurju so oblast prevzeli predstavniki predvojnega režima, ki pa oblasti niso mogli vzpostaviti, saj so na pariški mirovni konferenci sprejeli, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS.
Ključne besede: Prekmurje, Slovenska krajina, Murska republika, Vilmoš Tkalec, Madžarska sovjetska republika.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 973; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

13.
Primerjava medijskih vsebin namenjenih etničnim skupinam na primeru madžarske manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji
Pia Prebevšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni mediji madžarske narodne manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Opisan je pomen medijev za manjšine in njihove pravice do informiranja. Posvetili smo se obravnavanju manjšinskih tem v večinskih medijih – naravi, kontekstu in količini poročanja. Nekaj pozornosti je namenjene tudi pomembnosti, namembnosti ter vsebini manjšinskih medijev. Cilj diplomskega dela je bil preveriti vsebino manjšinskih medijev in ugotoviti organiziranost medijskih organizacij, namenjenih manjšinam. Metode, ki smo jih pri tem uporabljali, so kvalitativna in kvantitativna analiza televizijske oddaje Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska ter oddaje Mostovi-Hidak in naknadna primerjava. Z namenom čim boljše raziskave oz. analize so bili opravljeni tudi intervjuji z odgovornimi osebami obravnavanih televizijskih oddaj.
Ključne besede: narodna manjšina, etnične skupine, avtohtona slovenska manjšina v Avstriji, madžarska narodna manjšina v Sloveniji, pravice, manjšinski mediji, televizijske oddaje
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 624; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Vpliv ljudske glasbe pri skladbah ˝Josepha Haydna˝
Martina Jakšić Rodiger, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo namenja poseben poudarek ljudski glasbi iz obdobja klasicizma na področju srednje Evrope, ki je v takratnem času veljala za »popularno glasbo«. V magistrskem delu predstavljam najbolj znana dela Josepha Haydna, v katerih najdemo elemente ljudske glasbe oz. ljudskih melodij. Znano je, da je Joseph Haydn obdobje med leti 1761 in 1790 preživel kot kapelnik na dvoru Esterházy. Vpliv sosednjih držav (Madžarske in Hrvaške) je prikazal s skladbami, ki so osnovane in nato zgrajene na ljudskih pesmih gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev. V nalogi se sprašujem, v kakšni meri je Haydnova ustvarjalnost pogojena z ljudsko glasbo. Na podlagi analize Haydnovih skladb skuša magistrsko delo pojasniti pomen ljudske glasbe v skladbah dotičnega skladatelja. V obdobju klasicizma prevladuje absolutna glasba, za klasicizem kot glasbeni stil pa lahko rečeno, da je izgrajen na nemškem Liedu; pravzaprav je težko ločiti ljudsko od »umetne« oz. »klasične« glasbe. Celotni klasicizem je torej zasnovan na ljudski osnovi, to pa raziskujem v magistrskem delu. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na osnovi treh različnih načel. Uvodoma se ukvarjam z zgodovinsko metodo, kjer je predstavljena biografija Josepha Haydna. Obravnavam tudi obdobje klasicizma, v katerem je skladatelj deloval, pa tudi ključne trenutke Haydnovega življenja, ko je prišel v stik z ljudsko glasbo. Pojasnjujem, kako je ljudska glasba našla mesto v klasičnih skladbah oz. klasičnih oblikah (sonata, variacije, rondo ...). Kot naslednjo metodo sem uporabila komparacijo oz. komparativno metodo. Skladb, ki vsebujejo ljudsko melodijo, je veliko. S primerjavo posameznih skladb je pojasnjeno, s katerega območja so prevzete in v čem je razlika med avstrijsko, hrvaško oz. madžarsko ljudsko glasbo, ki jo najdemo v Haydnovih delih. Neizogiben del magistrske naloge je tudi analiza skladb. V zadnjem poglavju dela predstavljam sedem oblikovno različnih skladb. Vsaka skladba je glasbeno in teoretično analizirana - analiza vsebuje več glasbenih parametrov, kot so harmonija, oblika ali forma, melodija, ritem, slog, orkestracija, instrumentacija, dinamika, tempo, agogika ...
Ključne besede: Joseph Haydn, ljudska glasba, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, ljudska pesem, ljudska melodija, klasika, analiza, harmonija, ostinato, bordun, Esterházy.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 729; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (25,20 MB)

15.
Prevedeni (mikro)svetovi
Hargita Horváth Futó, Jutka Rudaš, Éva Hózsa, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Besedilni svet romana Vojak s cvetlico madžarskega pisatelja Nándorja Giona kopiči bogato krajevnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko, narodopisno in antropološko gradivo. Razprava se v prvi vrsti loteva razkrivanja vidikov, ki se uveljavljajo pri prevajanju romana v srbski, nemški in slovenski jezik. Osredotoča se na prevajanje kulturnih posebnosti in pri tem izhaja iz dejstva, da prevod ni samo akt gramatike in besednega zaklada dveh jezikov, temveč medkulturna komunikacija oziroma kulturna menjava, pri kateri je z različnimi prevajalskimi postopki in metodami »prevedljiv« vsak del resničnosti. Prevedeno delo namreč v veliki meri prenaša tudi kulturo, iz katere izhaja, tako da je bistveni element medkulturnega stika. Kultura je navsezadnje organiziran sistem simbolov, nosilcev pomena, ki je po Iserju »po eni strani model o resničnosti, po drugi strani pa model resnice.«
Ključne besede: medkulturna komunikacija, kulturne realije, kulturni kodi, prevajalski postopki, madžarska književnost
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 537; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (425,16 KB)

16.
Literatura - kultura - (kon)tekst
Jutka Rudaš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava razgrinja poglavitne (kon)tekste, v katerih je Esterházy artikuliral nove modele resničnosti in literature, tiste umetnostno-estetske premike, ki so kritično spodkopali tradicionalna pojmovanja resnice. Prikaže resnično prelomne razsežnosti intertekstualnosti, v katero je ujet vsak tekst, kjer je meja med znotraj- in zunajtekstualnim zabrisana, branje pa docela pretkano s citati, referencami, z različnimi kulturnimi govoricami, družbeno-kulturnimi kodi. Podrobneje želim prikazati to zapleteno mrežo prelomov in prehodov v konstrukciji Esterhaázyjevih del, predvsem v Harmoniji caelestis.
Ključne besede: madžarska književnost, postmodernizem, intertekstualnost, ferencialnost, kulturna koda
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 506; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (235,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini
Miran Štuhec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja s problemom poznavanja sosednje književnosti oziroma sledi literarnozgodovinskemu in književnokritičnemu spisju, ki slovenskemu bralcu približuje madžarsko književnost. Glavne ugotovitve so tri: prvič, Slovenci so se z madžarsko književnostjo seznanjali že od začetka 20. stol. naprej; drugič, teh uvidov je manj kot bi glede na bližino obeh narodov, njuno povezanost in pomen same literature pričakovali, in tretjič, porast »slovenskega« interesa je opazen v zadnjih letih.
Ključne besede: madžarska književnost, recepcijski horizont, literarne kompetence, literarni interes
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 376; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (281,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Računovodske rešitve srednje velikih gospodarskih družb v Madžarski pred vstopom in po vstopu v Evropsko zvezo
Sabina Sobočan, 2016, magistrsko delo

Opis: Pred vstopom Madžarske v Evropsko zvezo (v nadaljevanju EU) se je veliko gospodarskih družb, tako slovenskih kot tujih, širilo na Madžarsko in obratno. S širitvijo na druge trge so se morale gospodarske družbe prilagajati računovodskim rešitvam in zakonodaji v državi, kjer so želele poslovati. Z vstopom Madžarske v EU (to je 1. maja 2004) se je za države članice EU poslovanje na Madžarskem nekoliko poenostavilo, saj so morale vse polnopravne članice, med drugimi tudi Madžarska, prevzeti pravni red, uredbe in zakonodajo EU. Sprejete smernice EU je morala Madžarska implementirati v svojo zakonodajo na takšen način, da le-ta ni bila v nasprotju s sprejetimi smernicami EU. V magistrskem delu smo raziskali računovodske rešitve srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU, s poudarkom na oblikovanju in pomembnosti internega pravilnika na področju računovodenja za srednje velike gospodarske družbe. V prvi in v drugi fazi, v teoretičnem delu raziskave smo proučili teoretična izhodišča računovodskih rešitev srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred in po vstopu v EU. V tretji fazi, v empiričnem delu raziskave, smo z pomočjo ankete in raziskovalnih metod raziskali pomembnost vpliva urejenosti in zapisa računovodske politike srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU. Rezultati so pokazali, da srednje velike gospodarske družbe na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU niso dajale in ne dajejo velikega pomena na zapis in sprejetje računovodske politike, kljub zakonskim zahtevam, da so le-te morale biti (pred vstopom v EU, to je do 30. 4. 2004) in morajo biti zapisane in sprejete (po vstopu v EU, to je od 1. 5. 2004 do danes).
Ključne besede: Madžarska, Evropska zveza, računovodska načela, računovodska politika, temeljne ekonomske kategorije v računovodenju, srednje velike gospodarske družbe, zavezanci za sestavljanje letnega poročila, letno poročilo, poslovno poročilo, računovodsko poročilo, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, direktiva 2013/34/EU, pravilnik o računovodstvu
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

19.
Tripartitum opus iuris consuetudinarii inclyti regni Hungariae (Tripartit)
Mario Berden, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo z naslovom Tripartitum opus iuris consuetudinarii inclyti regni Hungariae, oziroma krajše Tripartit, obravnava in opisuje istoimensko zbirko madžarskega običajnega prava. Zbirka je nastala leta 1514, njen avtor pa je István Werbőczy, takrat protonotar na kraljevem dvoru Kraljevine Madžarske. Pred njenim nastankom je v Kraljevini Madžarski vladala velika pravna negotovost. Od nastanka madžarske države je takrat minilo že 5 stoletij, zato se je že izoblikovalo neko lastno pravo kraljevine. V večini pa je bilo to običajno pravo in le v majhni meri uzakonjeno pravo. To pravo je bilo precej nedoločljivo in ne sistematizirano, velikokrat pa je vsebovalo tudi nasprotujoča si določila. Problem je bil tudi ta, da sodiščem pravo ni bilo dostopno, pred iznajdbo tiska pa so bili zakonski teksti velikokrat tudi napačno prepisani, kaj je le še povečevalo pravno negotovost. Vse to je prisililo kralja Vladislava II Jageloviča, da je pooblastil Istvána Werbőczy za sestavo Tripartita. István Werbőczy se je rodil okoli leta 1459 v družini nižjih plemičev. Glede tega kje se je šolal pravni zgodovinarji niso enotni. Bil pa je zelo sposoben in hitro učljiv, polek madžarščine se je tekoče izražal tudi v latinskem, grškem in nemškem jeziku. Po zaključku šolanja je začel svojo poklicno pot v kraljevi službi Matije Korvina, kjer je bil vodja kraljeve pisarne. Leta 1502 ga kralj Vladislav II imenuje za protonotarja, namestnika kraljevega sodnika. Tedaj dobi tudi nalogo, da ob opravljanju funkcije, uredi in zbere v eno knjigo starodavne zakone madžarskega naroda, njihove pravne običaje in kraljeve dekrete. To delo dokonča leta 1514, Tripartit državni zbor sprejme, kralj pa ga potrdi in obljubi, da ga bo uzakonil. Zaradi nasprotovanja visokega plemstva, ki se je balo povečanja vpliva nižjega plemstva , kralj nanj nikoli ne odtisne svojega žiga in ga ne razpošlje županijam. To pa je pogoj, da bi Tripartit postal zakon, zakonik. Kajti višje plemstvo se je balo določb Tripartita, še posebej slavne »Primae nonus«, ki izvira in ima temelj v Zlati Buli iz leta 1222 in ruši meje med visokim in nižjim plemstvom. Kljub temu, da Tripartit ni postal zakon, ga je Werbőczy dal sam, nespremenjenega natisniti leta 1517 na Dunaju in ga sam razposlal županijam. V tem času je Werbőczy zasedal že funkcijo personala, ki je bila najvplivnejša sodniška funkcija na dvoru. Na državnem zboru leta 1525, pa Werbőczy doseže svoj politični in poklicni vrhunec, kajti le ta ga enoglasni izvoli za palatina, to pa potrdi tudi kralj. Iz napisanega vidimo kako je iz nižjega plemiča postal Werbőczy najvišji dostojanstvenik v državi, nad katerim je bil le kralj. Vendar pa je imela njegova kariera bliskovit konec, zaradi velikega nasprotovanja visokega plemstva, ga naslednje leto na državnem zboru razrešijo funkcije palatina. Po smrti kralja, ga novi kralj János I postavi za kancelarja. Ob zavzetju Bude s strani Turkov in ga ti imenujejo na ponižujočo funkcijo sodnika v Budi živečim, podrejenim Madžarom. Nekaj mesecev kasneje, leta 1541 umre. Umrlo pa ni njegovo delo Tripartit, ki so ga od izdaje leta 1517 sodišča, kot zbirko domačega običajnega prava, v pomanjkanju zakonikov, uporabljala, z njegovimi spremembami in modifikacijami vse do leta 1848. Nekatere dele pa celo do leta 1957, ko so sprejeli madžarski Civilni zakonik. Polek praktične uporabe, je imel velik pomen tudi zato, ker razen »primae nonus« vsebuje tudi »nauk o Sveti kroni« in s kombinacijo obeh je Werbőczy podal nekakšno pravno podlago za celovitost in neodvisnost madžarskega kraljestva. Tripartit pa je pomemben tudi za madžarsko pravno terminologijo. Negativen pomen pa ima predvsem zaradi tega, ker je zakoreninil in utrdil fevdalni sistem na Madžarskem.
Ključne besede: Tripartit, István Werbőczy, običajno pravo, Kraljevina Madžarska, zbirka običajnega prava
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 995; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (771,91 KB)

20.
Odnosi med Madžarsko in Slovenijo po prvi svetovni vojni v luči mednarodnih pogodb
Mateja Dominko, 2016, diplomsko delo

Opis: Dejanja, ki sta jih izvajali Madžarska in Slovenija pred, še posebej pa po prvi svetovni vojni na ozemlju Slovenske krajine ali Prekmurja, so oblikovala njun odnos v prihodnje. Nacionalistične težnje madžarskih vladarjev so stremele k temu, da naredijo Madžarsko za eno veliko državo z enim samim narodom – Madžari. Tako so bili zaverovani v svoje prepričanje, da pri asimilaciji nemadžarskih narodnosti niso poznali milosti. Med njimi so bili tudi prekmurski Slovenci. Prva svetovna vojna je prinesla mnoge spremembe. Razpad Avstro – Ogrske je povzročil padec starega režima. Madžarska je postala republika. Narodi, ki so do tedaj bili pod Madžarsko oblastjo, so na podlagi Wilsonove samoodločbe narodov postali neodvisni in so se lahko odločili za svojo državo. Mnoge notranje krize, dve revoluciji, so Madžarsko še dodatno oslabile. Mirovna konferenca v Parizu je Prekmurje dodelila Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zavoljo strogih pogojev Trianonske mirovne pogodbe, ranjena Madžarska zavlačuje tako s podpisom kot z ratifikacijo pogodbe. Glavna značilnost tega obdobja je zahteva po reviziji Trianonske mirovne pogodbe. Nenehne zahteve po priključitvi Prekmurja pripeljejo odnos med državama po prvi svetovni vojni na zelo nizko raven.
Ključne besede: Trianonska mirovna pogodba, revizija, Madžarska, Prekmurje, nacionalizem, samoodločba, asimilacijska politika, odnosi med Madžarsko in Slovenijo
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 2393; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (698,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici