| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 96
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Avtomatizacija prijemala za avtomobilske pnevmatike
Robert Glavica, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Skozi diplomsko nalogo je opisan postopek konstruiranja in avtomatizacije prijemala za avtomobilske pnevmatike. Zaradi olajšanja dela delavcem in zaradi preprečevanja napak pri zlaganju avtomobilskih pnevmatik, smo se v podjetju odločili za avtomatizacijo tega dela linije. S tem smo se odločili za razvoj prijemala za avtomobilske pnevmatike. S pomočjo programskega jezika Siemens NX smo zmodelirali vse potrebne komponente in jih sestavili v celoto. Po želji za avtomatizacijo prijemala, smo glede na dobljene izračune izbrali potrebne pnevmatske valje in servomotor, modele le teh pa dodali v sestavno risbo prijemala.
Keywords: konstruiranje, avtomatizacija, servomotor, pnevmatična shema, Matlab
Published: 10.02.2021; Views: 106; Downloads: 38
.pdf Full text (3,74 MB)

2.
Uporabniški vmesnik in krmilni sistem 3-osne učne laboratorijske rotacijske mize
Lara Borovnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Delo predstavlja načrtovanje in izvedbo krmilnega sistema za vodenje 3-osne rotacijske mize z DSP krmilnikom. Krmilni sistem omogoča vodenje rotacijske mize v sklepnih in kartezičnih koordinatah z možnostjo parametriziranja začetne in končne orientacije, pospeška ter hitrosti. V delu je predstavljen algoritem generiranja sklepnih referenčnih trajektorij z linearno interpolacijo v prostoru sklepnih koordinat ter s sferično linearno interpolacijo (SLERP) v kartezičnem orientacijskem prostoru. Za upravljanje s krmilnim sistemom na DSP krmilniku je nastal pripadajoč uporabniški vmesnik, ki je bil zgrajen v programu LABView. Preko uporabniškega vmesnika se lahko nastavljajo parametri krmilnega sistema. Za potrebe testiranja delovanja krmilnega sistema je nastal virtualni dinamični model 3-osne rotacijske mize v programu Simulink, prikazani pa so tudi rezultati testiranja.
Keywords: 3- osna rotacijska miza, uporabniški vmesnik, krmilni sistem, Matlab/Simulink, LabVIEW
Published: 25.01.2021; Views: 69; Downloads: 18
.pdf Full text (8,03 MB)

3.
Analiza kolaborativnega robota UR za procesne naloge
Alen Kolman, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena analiza kolaborativnega robota podjetja Universal Robots pri uporabi v procesnih aplikacijah. Na začetku je predstavljen robot in povezava z računalnikom, ki omogoča daljinsko vodenje in analizo gibanja. Sledi analiza različnih vrst ukazov in izločitev najustreznejših za izvedbo, s ciljem zagotavljanja osnovnih lastnosti procesnih nalog: konstantna hitrost in čim boljše sledenje želeni trajektoriji. Analiza ukazov je na koncu podkrepljena z izvedbo dveh procesnih aplikacij, s čimer dokažemo primernost robota UR3 za izvedbo procesnih nalog. Delo je bilo opravljeno v Laboratoriju za industrijsko robotiko na UM FERI.
Keywords: kolaborativni robot UR3, procesna aplikacija, daljinsko vodenje robota, CAD/CAM programiranje, UR Script, Python, MATLAB
Published: 29.11.2019; Views: 845; Downloads: 101
.pdf Full text (6,23 MB)

4.
Razvoj merilnega mesta za preizkušanje sinhronskih motorjev za električna vozila
Aljaž Zečević Rojko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu bom predstavil merilno mesto za testiranje sinhronskih motorjev s trajnimi magneti. Merilno mesto je sestavljeno iz baterije, DC-DC pretvornika, krmilnika in sinhronskega motorja. V nalogi je podrobneje opisan zagon DC-DC pretvornika in nastavitev parametrov na krmilniku emDrive. Prav tako je opisano delovanje motorja, izvedba simulacij v programskem okolju Matlab/Simulink, testiranje ter primerjava realnih rezultatov s simulacijskimi.
Keywords: SMTM, DC-DC pretvonik, emDrive, Matlab/Simulink
Published: 25.11.2019; Views: 389; Downloads: 79
.pdf Full text (3,52 MB)

5.
Izvedba indirektnega vektorskega vodenja asinhronskega stroja z uporabo razvojnega orodja Texas Instruments LaunchPad
Tim Kamenšek, 2019, master's thesis

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je bil izvedba vodenja asinhronskega stroja v orientaciji polja s pomočjo uporabe razvojnega orodja Texas Instruments LaunchPad. Podrobneje smo predstavili zgradbo in funkcionalnost izdelanega pretvornika TIDA-00366 in uporabljeno razvojno orodje LaunchPad F28377S. V nadaljevanju magistrske naloge smo podrobneje predstavili vodenje, ki smo ga izvedli s pomočjo blokovnega programiranja v programskem okolju MATLAB/Simulink. Cilj izvedbe vodenja je bil, da smo izdelali pregleden in razumljiv blokovni program, ki bo služil kot pomoč študentom pri študiju predmetov, ki se navezujejo na vodenje električnih strojev. Na koncu magistrske naloge smo izdelan sistem preizkusili in ga primerjali z referenčnim sistemom vodenja. Kot referenco smo uporabili že obstoječ sistem, ki je bil zasnovan z razvojnim orodjem dSPACE. Predstavljeni rezultati testiranja potrjujejo uspešno izdelan eksperimentalni sistem.
Keywords: asinhronski stroj, indirektno vektorsko vodenje, pretvornik, programska izvedba, MATLAB/Simulink, C2000 Delfino F28377S LaunchPad
Published: 01.07.2019; Views: 804; Downloads: 219
.pdf Full text (8,85 MB)

6.
Modeliranje hlajenega neizotermnega mešalnega reaktorja
Špela Kočar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo modeliranje neizotermnega kontinuirnega mešalnega reaktorja s hladilnim plaščem, v katerem poteka enostavna ireverzibilna eksotermna reakcija. V programskem okolju MATLAB/Simulink smo razvili model reaktorja ter analizirali njegovo dinamično obnašanje. V nalogi smo opisali in implementirali grafični vmesnik, ki omogoča uporabo modela brez predhodnega poznavanja matematičnega modela in programskega orodja. Z uporabo tega grafičnega vmesnika smo nato izvedli simulacije, pri katerih smo spreminjali vhodne parametre (začetna koncentracija reaktanta, vtočna temperatura hladiva, pretok hladilnega fluida v hladilnem plašču) ter opazovali vpliv le-teh na opazovane parametre po določenem času (koncentracija reaktanta, temperatura reakcijske zmesi ter temperatura hladiva v hladilnem plašču).
Keywords: kontinuirni mešalni reaktor, modeliranje, dinamična simulacija, Matlab, Simulink, grafični vmesnik
Published: 06.05.2019; Views: 468; Downloads: 51
.pdf Full text (2,73 MB)

7.
Modeliranje procesov anaerobne in aerobne razgradnje z modeloma ADM1 in ASM1
Leon Lang, 2019, master's thesis

Abstract: Anaerobna razgradnja je kompleksen večstopenjski proces, ki ga uporabljamo za razgradnjo organskih komponent v metan in ogljikov dioksid v odsotnosti kisika, hkrati pa proces lahko uporabimo za proizvodnjo obnovljive energije. Gre torej za enega izmed načinov, s katerim bi lahko omejili uporabo fosilnih goriv in tako prispevali k trajnostnemu razvoju. Aerobna razgradnja po drugi strani poteka v prisotnosti kisika, kjer mikroorganizmi v oksidacijskem procesu pretvorijo organske snovi v ogljikov dioksid, vodo, nitrate in sulfate. Proces aerobne razgradnje najpogosteje najdemo v čistilnih napravah za čiščenje odpadnih vod. V namene boljšega razumevanja ter nadaljnjega raziskovanja procesov anaerobne in aerobne razgradnje so raziskovalci razvili splošna modela anaerobne razgradnje ADM1 (Anaerobic Digestion Model No. 1) in aktivnega blata ASM1 (Activated Sludge Model No. 1). V magistrskem delu smo izvedli simulacije teh dveh procesov z osnovnima modeloma ADM1 in ASM1 ter nato še z modificiranim modelom ADM1. Magistrsko delo je tako razdeljeno na tri dele. V prvem delu smo izvedli simulacijo osnovnega modela ADM1, v drugem delu simulacijo modela ASM1 in v tretjem delu simulacijo modificiranega modela ADM1. Vse simulacije so bile izvedene v programu MATLAB. Na podlagi izvedenih simulacij smo naredili primerjavo z rezultati simulacij iz literature in na koncu še primerjavo z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da modela ADM1 in ASM1 dobro opišeta kinetiko procesov anaerobne in aerobne razgradnje. Pri rezultatih simulacij in eksperimentalnih rezultatov je prišlo do nekaterih odstopanj zaradi kompleksne narave biološko aktivnih sistemov in uporabe modelov z že vnaprej definiranimi procesi, s katerimi želimo oceniti kinetične parametre, ki so specifični za naš sistem. Kljub temu ti modeli prestavljajo dobro izhodišče za nadaljnje laboratorijske raziskave.
Keywords: anaerobna razgradnja, aerobna razgradnja, ADM1, ASM1, matematično modeliranje, MATLAB
Published: 26.04.2019; Views: 836; Downloads: 87
.pdf Full text (2,57 MB)

8.
BREZSENZORSKO VODENJE SMTM S POMOČJO IMPLEMENTACIJE SMO V PROGRAMSKEM OKOLJU MATLAB/SIMULINK
Tilen Tajnik, 2018, diploma project paper

Abstract: V diplomskem projektu je predstavljeno vodenje sinhronskega motorja s trajnimi magneti z brezsenzorsko metodo vodenja. Podrobneje je predstavljen matematični model SMTM in algoritem za brezsenzorsko vodenje motorja. Opisano je tudi načrtovanje in izdelava opazovalnika v drsnem načinu (sliding mode observer – SMO) , ki je ključen za izvedbo brezsenzorskega vodenja. Model in algoritem vodenja je izdelan v programskem okolju Matlab/Simulink, nato pa je izvedena primerjava med SMO in merjenimi podatki na realnem motorju, kjer je za vodenje uporabljen komplet od TexasInstruments – InstaSpinMotion (F28069M, DRV8301).
Keywords: Sinhronski motor s trajnimi magneti – SMTM, vodenje SMTM, Matlab/Simulink, SMO, LAUNCHXL – F28069M
Published: 07.02.2019; Views: 812; Downloads: 107
.pdf Full text (2,18 MB)

9.
Sistem za HiL testiranje avtomobilskih krmilnih enot
Danijel Radočaj, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je zasnovano na sistemu za HiL (ang. Hardware-in-the-Loop) testiranje. HiL je razvojna metoda, ki se uporablja za testiranje sistemov v realnem času. Uporabljena je v več aplikacijah z namenom nadomeščanja konkretnega realnega prototipa in njegove strojne opreme z emulatorjem. V tem primeru predstavlja emulator mikrokrmilnik s svojo periferno strojno opremo. Sistem, ki ga preizkušamo, je avtomobilska krmilna enota oz. ECU. Izveden je na mikrokrmilniškem razvojnem sistemu Texas Instruments TMS320F28377s. Programska oprema je razvita v programskem paketu Matlab/Simulink. Izdelan in predstavljen je prototip naprave za HiL testiranje. Prikazani so rezultati simulacij, za različna stanja obratovanja izbranih avtomobilskih sistemov.
Keywords: hardware-in-the-loop, testiranje krmilnih enot, ECU, Matlab/Simulink, realni čas, mikrokrmilnik
Published: 09.01.2019; Views: 532; Downloads: 71
.pdf Full text (8,80 MB)

10.
Algoritmi vodenja položaja mobilnega robota
Martin Adler, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje in izdelavo algoritmov vodenja položaja mobilnega robota za igranje robotskega nogometa. Uporabili smo mobilni robot s tremi omni kolesi. Omni kolesa omogočajo robotu lažje in hitrejše premikanje. Za možgane robota smo uporabili mikrokrmilno ploščico Aruduino MEGA 2560 V2.0. Poganjali smo ga s tremi elektromotorji, pozicioniranje pa nam je omogočil žiroskop, oziroma pospeškometer MPU 6050. V nalogi smo poskusili čim bolje predstaviti algoritme vodenja s PID regulacijo in mehko logiko, da bi lahko pridobljeno znanje uporabljali študentje in dijaki na tekmovanjih robotskega nogometa. V nalogi je podrobno opisana izdelava kinematičnega modela robota. Dobljen kinematični model smo uporabili pri izdelavi programov za simulacijski model robota, kot tudi v programih za realni del robota. Prikazali smo simulacijsko vožnjo robota v programu Matlab. Simulacija se lahko odlično uporablja za pedagoške namene, saj je iz nje točno vidno, kako se bo robot obnašal pri različnih hitrostih omni koles. Za primerjavo algoritmov vodenja s P, PI, PD in PID regulatorjem in mehko logiko, smo izdelali simulacijsko progo robota v programu Matlab Simulink. Simulacijske rezultate smo primerjali in podali ugotovitve. Algoritem vodenja mobilnega robota smo napisali v programu Arduino IDE. Uporabili smo ga z mehko logiko in PID regulatorjem. Primerjali smo vožnje z obema algoritmoma in jih grafično primerjali. Primerjali smo tudi simulacijski model robota z realnim robotom. Povzeli smo dobljene rezultate in predlagali najbolj optimalno rešitev vodenja mobilnega robota.
Keywords: algoritmi vodenja, mobilni robot, Matlab, Matlab Simulink, Arduino, Arduino IDE, mehka logika, PID regulacija, kinematični model, omni kolesa.
Published: 08.01.2019; Views: 414; Downloads: 78
.pdf Full text (3,21 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica