| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fantazija za komorni ansambel Ivana Pučnika: Živim z zemljo
Tjaša Zidanič, 2017, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je uvodoma osvetljena politična slika in kulturno življenje na slovenskih tleh pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Sledi oris glasbenega sloga moderne v evropskem in slovenskem glasbenem prostoru. Kasneje se obravnava glasbeni ekspresionizem v evropskem merilu in kot njegovi vzporednici še v slovenskem. Obravnava se začetnika ekspresionizma na Slovenskem, Marija Kogoja, in Slavka Osterca kot drugo osrednjo osebnost glasbenega ekspresionizma na naših tleh. Preide se na Aloisa Hábo in mlade slovenske skladatelje, ki so Ostercu sledili na praški konservatorij, na katerem je Hába poučeval. Spregovori se o Steinerjevem antropozofskem nazoru, kateremu so idejno pripadali Hába in med drugimi tudi mlada slovenska trojica skladateljev – Franc Šturm, Demetrij Žebre in Ivan Pučnik, ki so se želeli povezati v »grupo treh« in se tako ločiti od Osterca, ki je veljal za steber slovenske avantgarde tridesetih let. Naposled se preide na Ivana Pučnika in predstavi njegov življenjepis iz osebnega arhiva skladateljeve hčerke, gospe Ajše Pučnik. Podrobneje je obravnavano njegovo kratko, a plodovito glasbeno obdobje med letoma 1934 in 1937. Gre za praško obdobje študija kompozicije, najprej privatno in nato na praškem konservatoriju pri Hábi. Predstavi se glasbena analiza zaenkrat edine najdene in ohranjene skladbe Ivana Pučnika z naslovom Živim z zemljo. Gre za fantazijo za komorni ansambel iz leta 1936. Z analizo Pučnikove kompozicije se poskuša opredeliti njegov glasbeni slog.
Ključne besede: ekspresionizem, neoklasicizem, neobarok, Marij Kogoj, Slavko Osterc, Alois Hába, antropozofija
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1168; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
MARIJ KOGOJ SKOZI OPERO ČRNE MASKE
Tadeja Molan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v uvodu predstavi primarno družino Marija Kogoja, njegovo odraščanje, prva srečanja z glasbo v domačem kraju ter nadaljnja izobraževanja v Gorici, Ljubljani in kasneje na Dunaju. Pred osrednjim delom naloge je dokaj obširno opredeljena glasbena situacija na Slovenskem v začetku 20. stoletja. Bistveni del se nanaša na dramo Črne maske Leonida Nikolajeviča Andrejeva, na podlagi katere Kogoj napiše svojo mojstrovino, opero Črne maske. Poudarek je na analizi vsebine, uprizoritvah in uporabljenih kompozicijskih sredstvih ter pomenu opere za slovenski glasbeni prostor. Metodološki princip temelji na primarnih in sekundarnih virih. Med primarne sodi branje drame in ogled opere, sekundarni viri so namenjeni obširni analizi in sintezi.
Ključne besede: MARIJ KOGOJ, DRAMA ČRNE MASKE, GOJMIR KREK, NOVI AKORDI, TRENUTEK, EKSPRESIONIZEM, ARNOLD SCHÖNBERG, OPERA ČRNE MASKE, UROŠ LAJOVIC, REVIZIJA PARTITURE, EPK 2012 – MARIBOR.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 2580; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (812,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici