SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LJUBLJANSKO BARJE, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Špela Verbič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kratek kulturnozgodovinski oris Ljubljanskega barja. Obravnava njegovo umestitev v prostor in v različnih časovnih obdobjih, s poudarkom na koliščarjih, antičnem času in v obdobju od konca 18. stoletja naprej, ko so na tem območju potekala osuševalna dela. Ljubljansko barje prikaže kot pomembno območje tako za Slovenijo kot tudi za Evropsko unijo in svet. Opisuje naravno in kulturno dediščino ter osebnosti, ki so tako ali drugače povezane z njim.
Ključne besede: Ljubljansko barje, koliščarji, šota, kulturna dediščina, cerkve, gradovi, osebnosti
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1782; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1019,24 KB)

2.
3.
Ostanki ptic v arheoloških izkopaninah v Blatni Brezovici
Janja Javornik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali ostanke ptic z arheološkega najdišča Blatna Brezovica. Koliščarska naselbina Blatna Brezovica je živela približno od 3500 do 3330 pr. Kr., ko se končuje mlajša kamena in začenja bakrena doba. Osnovni cilji diplomske naloge so bili: najprej iz kostnega determiniranega materiala ptic razbrati morebitne artefakte in kosti, ki sodijo v gnezditveno obdobje ptic ter ugotoviti, kakšna je ekološka oznaka in gnezditveni status ptic z najdišča, rekonstruirati okolje ter ugotoviti pomen ptic za človeka. Na območju arheološkega najdišča koliščarske naselbine Blatna Brezovica je bilo v letih 2003 in 2004 izkopanih 2091 ptičjih kosti ali njihovih fragmentov. Pri tem so anatomsko in taksonomsko prepoznali 682 kosti, ki so pripadale 13 vrstam: Bucephala clangula, Aythya fuligula, Mergus cf. merganser, Anas crecca, Fulica atra, Phalacrocorax carbo, Podiceps cristatus, Podiceps ruficollis, Podiceps cf. grisegena, Larus canus, Hirundo rustica, Strix aluco, Ardea cinerea. Od tega so 117 kostnih ostankov prepoznali le do družine Anatidae indet., 1 kostni ostanek do rodu Anser sp. in 1 primerek do rodu Cygnus sp. Pri tem domnevajo, da gre za kostno akumulacijo kuhinjskih ostankov koliščarjev, iz pogostosti vrst sklepajo na preferenco koliščarjev do posameznega plena. Zato je rekonstrukcija okolja omejena na lovni habitat koliščarjev. Iz današnjih ekoloških zahtev ptic sklepamo, da je bil v bližini kolišča biotop s stoječo vodo, s pelaškim in litoralnim območjem, kjer je bila globina v jezeru ponekod do več metrov. Na kopnem se je razprostirala odprta pokrajina s travišči in gozdovi.
Ključne besede: ostanki ptic, ptičje kosti, avifavna, habitat, koliščarska naselbina, arheološke izkopanine, artefakti, medularno kostno tkivo, Blatna Brezovica, Ljubljansko barje
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 312; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (5,09 MB)

4.
Nezakonito odlaganje odpadkov - študija primera onesnaževanja Ljubljanskega barja
Ana Novak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava odpadke na Ljubljanskem barju kot del ekološke kriminalitete in predstavlja težavo onesnaženosti z njimi. Namen dela je preučiti nezakonito odlaganje odpadkov na območju Ljubljanskega barja, cilj pa je to temo predstaviti kot zaskrbljujočo in težavno. Zaradi zanimanja za dejansko stanje na barju je bila opravljena raziskava, kjer so bila institucijam poslana vprašanja, nanašajoča se na tematiko. Opravil se je tudi intervju, pridobljeni podatki pa so bili pozneje analizirani. Delo vsebuje podrobno preučene definicije odpadkov in ugotovitve, kako se ravna z njimi pri nas. Tudi tematika organizirane ekološke kriminalitete je v delu omenjena in podaja ugotovitev, da tovrstna kriminaliteta sega čez meje naše države. Obenem delo podaja tudi pregled zakonodajne ureditve v EU in okvirnih direktiv o odpadkih ter pregled z opisi ureditve v Sloveniji. Ljubljansko barje je definirano in uvrščeno v kategorijo. Tudi nastanek in načini financiranja krajinskega parka so vključeni. Samih zaključkov je bilo več, enako tudi rešitev. Res pa je, da bi lahko rekli, da je zakonodaja še zelo okorna in zato otežuje reševanje težav. Rezultati raziskave pa so med drugim pokazali, da je za izboljšanje stanja pomembno predvsem ozaveščanje ljudi in dejstvo, da je lasten prispevek velik del napredka v pravi smeri za ohranitev Ljubljanskega barja. Resnica, ki se kaže, je, da so okoljske težave postale globalne in zato zahtevajo tudi meddržavno povezovanje.
Ključne besede: odpadki, Ljubljansko barje, ekološka kriminaliteta, nezakonito odlaganje, varstvo naravnih vrednot
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 141; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici