| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
Poznavanje dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Ljubljane
Lavra Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Področje poznavanja dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstva z njihovim delom je v Sloveniji še precej neraziskano, saj so bile dosedanje raziskave opravljene le med študentsko populacijo, ne pa tudi med splošnim prebivalstvom. Za potrebe magistrskega dela je bila v ta namen opravljena raziskava o poznavanju dela varnostnikov in zadovoljstvu z njihovim delom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Ljubljane. V raziskavi so sodelovali naključni prebivalci, ki bivajo v mestu Ljubljana, in sicer v starosti od 18 do 75 let. Raziskava je pokazala, da je, za razliko od predhodnih študij na študentskih populacijah, splošno prebivalstvo z delom, ki ga varnostniki opravljajo, zadovoljno. Ugotovitve raziskave kažejo, da prebivalci Ljubljane delo zasebnih varnostnikov ocenjujejo kot nevarno, stresno in zahtevno, varnostnike pa ocenjujejo kot izobražene in profesionalne. Na ocene narave dela varnostnikov ne vplivajo pretekle izkušnje respondentov z varnostniki, kot tudi ne zaposlenost njihovih staršev ali sorodnikov v zasebnovarnostnih podjetjih, temveč zaposlenost staršev ali sorodnikov v državnih službah ali policiji. Iz raziskave je tudi razvidno, da na mnenje o profesionalnosti varnostnikov vpliva starost prebivalcev Ljubljane, ne pa tudi spol anketiranih. Glede sodelovanja zasebnih varnostnikov in policistov pa Ljubljančani menijo, da le-ti pri zagotavljanju varnosti v mestu uspešno sodelujejo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, stališča, prebivalci, javno mnenje, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 622; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

22.
A reflection on selected fear of crime factors in Ljubljana, Slovenia
Gorazd Meško, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Objective: to analysis the fear of crime factors according to the research carried out in 2009 in Ljubljana (Slovenia). Methods: dialectic, systemic, comparison, observation. Results: the analysis shows that the level of fear of crime has not changed significantly over the last two decades. The latest survey from 2009 implies that the influence of perceived probability of victimization in an emotional reaction is strongest among those who believe that consequences of victimization can be severe, and their own ability to defend from an assailant is low. Analyses have shown that the fear of crime is strongest in women and the elderly. Personal experiences with crime do not result in an increase in perceived probability of victimization, or influence fear of crime, nor do they affect the anticipation of seriousness of the potential consequences of victimization. The article contributes to reflections on fear of crime based on a literature and research review as well as utilization of new models of testing fear of crime factors. Scientific novelty: the research shows that the used model of fear of crime explains more variance (R² = .54) than other models used prior to this study (Slovenia, 2001, R² = .43; Croatia, 2002, R² = .43; Bosnia and Herzegovina, 2002, R² = .45) and imply some new findings and confirm findings from the previous surveys. The findings imply that the respondents in Ljubljana relate fear of crime to the impacts of different crimes on their lives. However, research did not confirm that the level of fear of individual crimes is proportional to their severity. It was found out that respondents feel the most threatened by robbery followed by assault. Practical significance: the article provides insight for crime control and prevention and will be useful for scientific and educational staff, policy makers, graduate and post-graduate students and all those interested in crime control and prevention.
Ključne besede: criminal law, criminology, fear of crime, factors, Slovenia, Ljubljana
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 1100; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (415,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Revitalizacija območja Kolinska v Ljubljani
Eva Bajec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko območja nekdanje tovarne kavnih primesi Kolinska v Ljubljani. Območje se nahaja ob mestni vpadnici, Šmartinski cesti. Vsebuje objekte industrijske dediščine in skladiščne objekte, ki so ob selitvi proizvodnje v tujino popolnoma odslužili svojemu namenu. V teoretičnem delu je opisano zgodovinsko ozadje nastanka tovarniških kompleksov in industrijske arhitekture v Sloveniji. V nadaljevanju je predstavljena zgodovina nekdanje tovarne Kolinske in njenih izdelkov. Narejene so urbanistične in arhitekturne analize obstoječega stanja območja, ki prikazujejo obširnost problematike in izpostavljajo kvalitete posameznih objektov. Rezultat magistrskega dela je idejna zasnova prenove največjega izmed skladišč v medgeneracijski center z umestitvijo mešanega programa, sestavljenega iz: dnevnega centra za otroke in starejše, kulinaričnega centra, ustvarjalnega centra in poslovnih prostorov. Hkrati predstavljamo drznejšo prenovo secesijskih objektov z umestitvijo kulturnega programa, muzeja prehrambene industrije Kolinska. Z umestitvijo novih programov, uporabo trajnostnih principov in prenovo posameznih objektov se območje revitalizira in postane kulturno medgeneracijsko središče lokalnega okolja.
Ključne besede: industrijska arhitektura, industrijska dediščina, revitalizacija, prenova, Kolinska, prehrambena industrija, območje, medgeneracijsko središče, kulturno središče, Ljubljana
Objavljeno: 20.04.2017; Ogledov: 2015; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (91,65 MB)

24.
Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane
Rok Konečnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izsiljevanje je pojav, ki je močno prisoten v naši družbi, čeprav se tega niti ne zavedamo. Ljudje smo si med seboj različni in pogosto pride do situacij, ko je ena oseba močnejša od druge oz. se znajde v položaju, ki ji daje prednost, pa naj bo to zaradi fizične, situacijske ali katerekoli druge okoliščine. V takšnih trenutkih se močnejša oseba znese nad šibkejšo, bodisi za denar, usluge ali kakšno drugo dobrino ravno s pomočjo izsiljevanja. Gostinski lokali in njihovi lastniki so gotovo ena izmed tistih skupin, ki je najpogosteje podvržena izsiljevanju. Zaradi strahu, sramu in občutka nemoči se lastniki gostinskih lokalov malokdaj opogumijo in temu uprejo. Zato se izsiljevanje težko zazna, izjemno redko pa se izsiljevanje gostinskih lokalov tudi prijavi policiji. Eden glavnih razlogov je, da izsiljevanje večino časa poteka v zelo zaprtem krogu in da sta edina vpletena v ta odnos tisti, ki izsiljuje, in tisti, ki je žrtev izsiljevanja. Izsiljevanje lahko prihaja iz različnih virov in na različnih ravneh. Lahko se izvaja s strani posameznika, skupine ali kriminalne organizacije, posledice pa vplivajo tako na posameznika kot tudi na celotno državo. Predvsem kriminalne organizacije z izsiljevanjem podjetnikov dušijo gospodarski razvoj, molzejo denar iz državne blagajne ter zastrupljajo zakonito gospodarstvo in s tem vplivajo na celotno družbo. Pomemben je tudi vpliv medijev na zaznavo izsiljevanja. Mediji so tisti, ki zbirajo, objavljajo in ponujajo informacije, pri tem pa pomembno vplivajo na dojemanje, opozarjanje in reševanje problematike izsiljevanja. Magistrsko delo predstavlja problematiko izsiljevanja, definicije izsiljevanja in učinke, ki jih ima izsiljevanje na posameznika in državo, obravnava gostinske lokale kot področje, ki je še posebej dovzetno za izsiljevanje, ter poizkuša analizirati stanje izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane. Magistrsko delo opozarja tudi na vpliv medijev na zaznavo in reševanje problematike izsiljevanja ter na delo policije v boju proti izsiljevanju gostinskih lokalov.
Ključne besede: kazniva dejanja, izsiljevanje, gostinski lokali, Ljubljana, kriminalne združbe, organizirana kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno: 03.01.2017; Ogledov: 1448; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (498,88 KB)

25.
PROBLEMATIKA VODENJA REDNIH LETNIH RAZGOVOROV NA DERMATOVENEROLOŠKI KLINIKI UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
Marija Ana Ručigaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko vodenja rednih letnih razgovorov na Dermatovenerološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Redni letni razgovor je načrtovan sistematični pogovor, pregled in ocena delavčevega dosedanjega dela, ki delavcu omogoča, da pove svoje želje, mnenje o delu. Redni letni razgovori so pomemben del sodobnega sistema vodenja organizacij. Organizacije morajo svojim zaposlenim nameniti dovolj pozornosti, saj so najpomembnejši za uspešno in učinkovito delovanje organizacije. V teoretičnem delu smo opredelili pojem redni letni razgovor, njegov namen, pozitivne učinke in pogoje za njegovo učinkovito izvedbo. Poglobili smo se v priprave, potek in obdobje po rednih letnih razgovorih. Podrobneje smo predstavili Dermatovenerološko kliniko v Ljubljani in potek izvedb rednih letnih razgovorov na njej. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli raziskati problematiko vodenja letnih razgovorov. Cilj raziskave je bil ugotoviti splošno zadovoljstvo z letnimi razgovori in njihovimi vodjami, pripravami in samim potekom razgovora na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani. Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni z rednimi letnimi razgovori in njihovimi vodjami, kljub nekaterim izjemam, na splošno zadovoljni. Na podlagi ugotovitev smo za izboljšanje rezultatov predlagali, naj se raziskave na področju letnih razgovorov izvajajo pogosteje in v obsežnejši obliki.
Ključne besede: - redni letni razgovor, - vodja, - zaposleni, - Dermatovenerološka klinika Ljubljana.
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 876; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

26.
RACIONALNA UPORABA TRANSPORTA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANA
Nataša Gostič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomskega dela je racionalna uporaba prevoza v Mestni občini Ljubljana. Z raziskovalno anketo smo želeli pridobiti podatke o zavedanju prebivalcev o kvaliteti ozračja (zraka), ki je pogoj za kakovostno življenje ljudi, njihovo zdravje ter vpliva na celoten ekosistem. Obremenjevanje zraka predstavlja problem v vseh mestih. Žveplov dioksid, dušikov oksid, dušikov dioksid, ozon in prašni delci so le glavna onesnažila, ki predstavljajo nevarnost za naše zdravje in okolje. Obremenjevanje zraka s prometom v Mestni občini smo predstavili za obdobje od leta 2000 do leta 2014. V skladu z zakonodajo, ki velja za vse članice EU, se tudi Slovenija zavzema za kvalitetnejše ozračje (zrak) v mestnih in primestnih okoljih. Iz raziskovalne ankete smo razbrali, da se večina prebivalcev dobro zaveda obremenjenosti zraka in da vedo, da bo v prihodnje potrebno bolj odgovorno ravnati. Prav tako se zavedajo, da njihov avto obremenjuje ozračje, kjer živijo. Še vedno pa se ne poslužujejo javnega mestnega prevoza in sistema Bicik(LJ), ki ga je Mestna občina Ljubljana organizirala z namenom, da se zniža obremenjenost zraka, in pospeši potovanje po prestolnici. Vsekakor zavedanje še ni dovolj, ukrepe je potrebno tudi izvajati. Vsak posameznik lahko izbere okolju bolj prijazno prevozno sredstvo in tako pomembno prispeva k čistejšemu ozračju (zraku).
Ključne besede: prebivalci, Mestna občina Ljubljana, ozračje (- zrak), obremenjevanje zraka, prevoz okolju prijazen prevoz
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

27.
FLUKTUACIJA IN ABSENTIZEM V UPRAVNI ENOTI LJUBLJANA
Branka Tominšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes vse bolj prevladuje stališče, da je delavec dejansko najpomembnejše premoženje organizacije. Zato je pomembno, da se trudi izbrati, a tudi obdržati uspešen kader. Najpogostejši domnevni vzroki za zapuščanje organizacije so nezadovoljstvo delavcev, nizke plače, slabo organizacijsko vzdušje, nemotiviranost in nezmožnost osebnostne rasti oziroma napredovanja … Vsi ti razlogi lahko pripeljejo do fluktuacije in absentizma, možni pa so še mnogi drugi, bolj zapleteni in skriti razlogi.. Razumevanje in obvladovanje obeh dejavnikov je zaradi običajno negativnih vplivov na uspešnost organizacije pomembno oziroma nujno. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu predstavili analizo in dejavnike, ki vplivajo na fluktuacijo in absentizem. V drugem, raziskovalnem oziroma empiričnem delu, pa smo se osredotočili na analizo v Upravni enoti Ljubljana. Prikazali smo obseg in strukturo fluktuacije in absentizma od leta 2010 do 2015 ter na osnovi ankete med zaposlenimi nekatere dejavnike zadovoljstva in motivacije pri delu. Ugotovili smo, da je stopnja flukuacije pričakovana oziroma normalna, stopnja absentizma pa zaskrbljujoče velika - ter podali nekaj predlogov za izboljšave.
Ključne besede: - Upravna enota Ljubljana - Zaposlovanje kadrov - Fluktuacija - Absentizem
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 670; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

28.
ZADOVOLJSTVO ČLANOV Z DELOVANJEM SINDIKATA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA LJUBLJANA
Nataša Gorenc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Problem, ki ga obravnavamo v diplomskem delu je nizko število članov v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ključni namen, ki ga želimo doseči, je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na vpis v sindikat ter predlaganje ukrepov za dvig števila članov v sindikatu.
Ključne besede: Sindikat, Sindikalna dejavnost, Sindikat delavcev v zdravstveni negi na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

29.
ORGANIZIRANOST SLUŽBE ZA IZOBRAŽEVANJE NA REŠEVALNI POSTAJI UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
Srečko Kosec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo z naslovom Organiziranost službe za izobraževanje na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in raziskovalnega. Namen raziskave diplomskega dela je bil na podlagi domače in tuje literature s teoretičnega vidika opredeliti pojme o izobraževanju, na praktičnem primeru Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa predstaviti, kako je organizirana služba za izobraževanje, potek izobraževanja in usposabljanje zaposlenih. Predstavili smo rezultate, pridobljene na podlagi pregleda internih aktov in predpisov ter intervjuja z vodjo izobraževalnega centra na Reševalni postaji (RP) in g. Janezom Kramarjem, ki skrbi za interno usposabljanje zaposlenih. Predstavili smo Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) in Reševalno postajo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (RP UKCL), kjer je bila raziskava tudi narejena. Ugotavljam, da je izobraževanje nenehen proces, ki se tudi v trenutku same zaposlitve ne konča. RP UKCL glede na svojo velikost relativno dobro skrbi za izobraževanje svojih zaposlenih, tako v smislu pridobitve formalne izobrazbe kot tudi v okviru usposabljanj, ki jih zahtevajo posamezna delovna mesta. Izobraževanje in usposabljanje ureja Pravilnik o izobraževanju delavcev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, zakonska in podzakonska določila. Podane so ključne ugotovitve in predlogi za nadaljnje izobraževanje. Ugotovil sem, da je izobraževanje na RP UKCL organizirano v skladu z zakonskimi predpisi in Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Ključne besede: izobraževanje, organizacija, Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL), Reševalna postaja (RP)
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 823; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

30.
Vloga lokalne skupnosti v zagotavljanju varnosti v cestnem prometu - primer Mestne občine Ljubljana
Urška Pirnat, 2016, magistrsko delo

Opis: Varnost v cestnem prometu je pomemben dejavnik, ki preprečuje ogrožanje ljudi, saj je promet stalnica v našem življenju. Vsakodnevno v prometnih nesrečah ugašajo življenja, posledice nesreč pa so psihološke, finančne in pogosto nepopravljive. Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu tako ostaja ena od prednostnih nalog. Odgovornost za varni promet je na plečih vsake države, saj mora ta na nacionalni ravni poskrbeti za varnost svojih prebivalcev. Država zagotavlja varnost na državnih cestah, za občinske ceste pa so odgovorne občine in so na njih po zakonu odgovorne zagotavljati prometno varnost. Ob tem dejstvu se poraja vprašanje, ali niso ravno lokalne skupnosti tiste, ki lahko cestnoprometno varnost zagotavljajo učinkovitejše kot država sama. Smiselno je raziskati, kako lahko lokalna skupnost na svoji ravni zagotavlja prometno varnost na območju skupnosti in kateri so njeni temeljni nosilci. Želeli smo ugotoviti, kakšne pristojnosti imajo občine pri zagotavljanju prometne varnosti glede na zakonodajni okvir in kateri občinski organi so za to pristojni. V empiričnem delu pa smo na primeru Mestne občine Ljubljana z analizo podatkov ugotavljali, kako uspešne so lahko občine pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Izvedli smo analizo stanja prometne varnosti v Mestni občini Ljubljana, zagotavljanja varne cestne infrastrukture vsem udeležencem v prometu, izvajanja preventive in prometne vzgoje ter vlogo Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana v izboljšanju prometne varnosti na območju Ljubljane. Analiza je pokazala, da se prometna varnost v Ljubljani izboljšuje, da občina skrbi za urejanje in vzdrževanje občinskih cest in da opravljeno delo s področja preventive v cestnem prometu posebno pozornost posveča najranljivejšim udeležencem v prometu. Ljubljansko Mestno redarstvo igra pomembno vlogo tako pri nadzoru kršitev s področja cestnoprometnih predpisov kot pri izvajanju preventivnih dejavnosti, kateri obseg se povečuje.
Ključne besede: promet, cestni promet, prometna varnost, lokalne skupnosti, varnost, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1155; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (931,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici