| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavniki
Martina Vida, 2022, master's thesis

Abstract: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Keywords: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Published in DKUM: 03.01.2023; Views: 88; Downloads: 15
.pdf Full text (23,40 MB)

2.
Odnos do večjezičnosti med večjezičnimi ljudmi na območju Lendave
Erik Horvat, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Iskanje in negovanje harmonije med različnimi narodi ima v Prekmurju ključno vlogo. Krivice, ki so se nam morda zgodile v preteklosti, moramo pustiti za seboj, saj ovirajo razvoj naše, že tako maloštevilne skupnosti. Z vidika prihodnosti vseh narodov, ki živijo v Prekmurju, je sodelovanje in zastavljanje skupnih ciljev odločilen korak. Namen diplomske naloge je ugotoviti samorazlikovanje Lendavčanov, ki so odraščali v dveh ali več jezikih. Poudarek je na analizah, epizodah, izkušnjah, biografijah prizadetih in njihovih osebnih spominih, ki so povezani z več identitetami in jeziki. S pomočjo dvojezičnih ljudi se izvede empirična študija. Razmerje med identiteto in jezikom bo prikazano s konkretnimi primeri. Izpostavljeni bodo izvorni jeziki in njihov prestiž v postopkih identifikacij prebivalstva. Teoretični del prikazuje teorije / premisleke o izrazih in konceptih večjezičnosti, kjer bodo izrazi večjezičnost najprej razloženi s sociološkega vidika, da jih lahko postavimo v kontekst jezika. Nato sledi praktični del diplomske naloge, ki s pomočjo intervjujev pokaže subjektivni vpogled v jezik in identiteto ter jih nato poveže s teoretičnim delom. Po dobljenih rezultatih se pripravijo sklepi, zlasti glede jezikovnega izobraževanja in jezikovne politike. Upam, da bom s tem delom malo prispeval k boljšemu razumevanju in zavedanju pomembnosti večjezičnosti in njegovega vpliva na človekovo življenje.
Keywords: Lendava, večjezičnost, dvojezičnost v šolah, tuji jeziki, delo v tujini.
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 603; Downloads: 38
.pdf Full text (903,22 KB)

3.
ŠOLSKA, CERKVENA IN KULTURNA ZGODOVINA LENDAVE
Aleksandra Horvat, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska seminarska naloga prikazuje šolsko, cerkveno in kulturno zgodovino Lendave. Pri svojem delu sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, s katerimi sem opisala najpomembnejše dogodke skozi stoletje. Tisočletna pripadnost Prekmurja k Madžarski je pustila svoje sledove na cerkvenem, šolskem, kulturnem in socialnem področju in je vplivala na samosvoj razvoj le-teh. Šolstvo ima v tem kraju dolgo tradicijo, saj je že v drugi polovici 16. stoletja v takratni Dolnji Lendavi delovala protestantska šola. Sedanja zgradba Dvojezične osnovne šole I Lendava pa je odprla svoja vrata leta 1968. Cerkev ima zametke že v letu 840, saj prvo cerkev v Lendavi omenjajo viri prav v tem letu. Sedanjo cerkev sv. Katarine so dali zgraditi Esterházyjevi v letih od 1749 do 1751. Skozi zgodovino se je podoba cerkve spreminjala, saj so jo morali večkrat obnoviti. Te obnove pa so vplivale tudi na njen baročni stil. O kulturnem življenju na področju lendavske občine pred letom 1945 je ohranjenih izredno malo podatkov. Danes ima Lendava izredno bogato in razvejano društveno dejavnost, saj deluje kar 36 kulturnih, mladinskih in drugih društev, med katerimi imajo nekatera dolgoletno tradicijo. Vsa ta društva pa v veliki meri vplivajo na sedanje družbeno-socialno življenje ljudi. Vsako obdobje je v Lendavi pustilo svoj pečat in na svojstven način vplivalo na razvoj kraja ter na življenje prebivalstva.
Keywords: Prekmurje, Lendava, šolska zgodovina, cerkvena zgodovina, kultura, življenje ljudi.
Published in DKUM: 27.01.2021; Views: 461; Downloads: 28
.pdf Full text (2,54 MB)

4.
Lendava - revitalizacija mestnega jedra
Simon Sekereš, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo mestnega jedra Lendave s širšim in ožjim območjem obravnave. V teoretskem delu je najprej predstavljeno in analizirano mestno jedro Lendave kot celota. Na podlagi analiz je predstavljena ideja šestih območij, ki so združene v koncept revitalizacije mestnega jedra. Urbanistični del magistrskega dela je podlaga za nadaljnjo arhitekturno obravnavano ožjega območja obravnave. Na podlagi analiz sta zasnovana dva scenarija za ureditev izbranega ožjega revitalizacijskega območja na vstopu v mestno jedro Lendave. Prvi predstavlja koncept introvertiranosti, drugi pa koncept ekstrovertiranosti. Izbrani drugi scenarij je vodilo za projektni arhitekturni del naloge. Slednji zajema načrtovanje podzemne garaže, odprtega javnega prostora v parterju in idejne zasnove treh novih objektov: hotelske stavbe, hibridne poslovne stavbe in stavbe kongresnega centra. Arhitekturna zasnova in koncept revitalizacije širšega prostora mesta Lendava prikazujeta eno izmed možnih smeri razvoja mesta, predvsem pa naslavljata razmislek o prostorskem razvoju pod Lendavskim hribovjem.
Keywords: Lendava, revitalizacija, mestno jedro, arhitektura
Published in DKUM: 12.02.2020; Views: 1085; Downloads: 422
.pdf Full text (54,92 MB)

5.
Logistični procesi v podjetju Lek Lendava
Urška Magdič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt je vsebinsko razdeljen na dva dela, in sicer na teoretični del in na praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili logistiko, logistične procese in logistične podsisteme, v praktičnem delu pa smo prikazali, kako ti logistični procesi delujejo v izbranem podjetju. V prvem delu smo s pomočjo različne tuje in slovenske literature opredelili pojem logistika, opisali vlogo in pomen logistike ter cilje, ki jih želi doseči. S pomočjo literature smo opisali izbrane elemente logističnega sistema in izbrane podsisteme logistike, ki jih najdemo v proizvodnem podjetju. V drugem delu pa smo se s pomočjo znanja, ki smo ga prejeli v prvem delu, osredotočili na logistične procese v izbranem podjetju Lek v Lendavi. Opisali smo poslovno logistiko, ki poteka v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov. Predstavili smo logistične procese, ki skrbijo za nemoteno proizvodnjo. Raziskali smo nabavo, skladiščenje, transport in razbremenilno logistiko. Opisali pa smo tudi nekatere probleme, s katerimi se podjetje sooča in kako jih rešuje.
Keywords: Lek Lendava, farmacevtski izdelki, logistika, logistični procesi, nabava, transport, skladiščenje, razbremenilna logistika.
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1043; Downloads: 149
.pdf Full text (708,58 KB)

6.
Idejna zasnova nove glasbene šole v lendavi
Gregor Vida, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja glasbenega in baletnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na glasbeno izobraževanje, akustiko, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi tako predstavim prostorski problem glasbenega izobraževanje v Lendavi ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za novo glasbeno šolo. Umestitev nove glasbene šole, poleg prostorske problematike, rešuje tudi nedefiniran, neprimerno oblikovan, vendar kvaliteten odprt prostor v mestnem središču. Nova glasbena šola je umeščena v ožje mestno jedro, nasproti kulturnega doma in v neposredni bližini sinagoge. Med temi tremi kulturno-izobraževalnimi ustanovami se ustvari nov trg, katerega le- te definirajo in bogatijo s programom. Zahodni rob trga definira daljša nadstrešnica, ki služi izvajanju najrazličnejših programov – tržnice, kulinaričnih dogodkov, sejmov, prireditev. Središče mesta Lendave s tem pridobi novo kulturno središče, ki je arhitekturno, urbanistično in družbeno izpopolnjeno – prostor, vreden zadrževanja in ne samo prehajanja. Predlagana celostna rešitev za območje ob Župančičevi ulici bo tako pripomogla k revitalizaciji mestnega središča Lendave ter prebivalcem omogočila predvsem kakovostni javni prostor in nenazadnje tudi dostojen prostor za učenje glasbe in baleta.
Keywords: Lendava, glasbena šola, glasba, balet, arhitektura
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 1409; Downloads: 416
.pdf Full text (81,65 MB)

7.
Uporaba uradnih jezikov v sodnih postopkih na manjšinskih območjih v Republiki Sloveniji
Nežka Kajzer, Sara Krajnc, Barbara Smogavc, Sergeja Smogavc, 2015, professional article

Abstract: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Keywords: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 796; Downloads: 72
.pdf Full text (364,14 KB)
This document has many files! More...

8.
PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG
Danijela Krpič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Goričkega in Ravenskega. Tu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju z romansko zasnovo. Župnija je konec 14. stoletja obsegala 24 naselij, ki so se sčasoma odcepila v novonastale župnije. Leta 1921 je župnija obsegala dvanajst naselij, od župnije so se leta 1939 odcepile štiri vasi. Leta 1952 se je naselje Gornja Lendava preimenovalo v Grad, prav tako pa župnija, ki danes obsega osem vasi. V župniji so se leta 1738 začele voditi cerkvene matične knjige, v katere so vpisovali rojstva, poroke in smrti. Ti podatki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalcev župnije. V nalogi sem na podlagi cerkvenih matičnih knjig analizirala rojstva, poroke in smrti v župniji med leti 1931 in 1941. Župnija je obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kovačevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Dolič. Iz rojstne in krstne knjige sem dobila podatke o številu rojstev, spolu novorojencev, številu nezakonskih otrok, mrtvorojenih in dvojčkov. Prav tako nam podatki razkrijejo prisotnost babice pri porodu, poimenovanja otrok in potek krsta. Iz poročne knjige sem analizirala število porok po mesecih, starost nevest in ženinov ter kraj bivanja. V mrliški knjigi sem analizirala število umrlih, njihovo starost ter vzrok smrti. V letih od 1931 do 1941 se je v župniji rodilo 1.386 otrok, umrlo pa je 793 ljudi. V tem obdobju so bile 404 poroke. Iz cerkvenih matičnih knjig dobimo vpogled v kulturo in običaje ljudi, prav tako pa dobimo vpogled v delo župnijskih uradov, ki so z vpisom podatkov ohranili pomembne podatke o življenju tukajšnjih ljudi.
Keywords: Gornja Lendava, Grad, župnija, cerkev Marije Vnebovzete, prebivalstvo, cerkvene matične knjige, rojstvo, krst, poroka, smrt, 1931, 1941
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1378; Downloads: 138
.pdf Full text (2,47 MB)

9.
TURIZEM IN MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LENDAVA
Katja Boh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje geografski pregled občine Lendava z vidika možnosti turističnega razvoja. Razvoj območja sta zaznamovala odkritje in začetek črpanja nafte po 2. svetovni vojni, kar je spodbudilo razvoj industrije in priseljevanje; ob tem pa so naleteli tudi na zdravilno vodo. To je pomenil začetek turističnega razvoja Lendave. S pomočjo literature in virov je podan geografski oris občine Lendava z vidika turističnih dejavnosti. Opisana je turistična ponudba v občini: kulturne znamenitosti in naravne danosti, prireditve, opisana je turistična opremljenost, podani osnovni statistični podatki o turističnem obisku. Na podlagi turistične ponudbe in opremljenosti so opredeljene prednosti in omejitve pri razvoju turizma, načrti in usmeritve turizma v občini Lendava ter predlogi turističnih programov. Ob zdraviliškem turizmu ima občina Lendava možnosti tudi za razvoj ostalih oblik turizma. Naravne danosti in bogata kulturna dediščina predstavljata potencial predvsem za razvoj vinsko-kulinaričnega ter kulturnega turizma.
Keywords: Občina Lendava, Terme Lendava, turizem, turistična ponudba, zdraviliški turizem, kulturni turizem, vinsko-kulinarični turizem
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 1940; Downloads: 292
.pdf Full text (4,53 MB)

10.
Pogostost uporabe iz državnega jezika izvirajočih izposojenk v krogu učencev lendavske dvojezične osnovne šole
Kristina Kepe, 2016, master's thesis

Abstract: Tema magistrske naloge je pogostost uporabe slovenskih izposojenk v besedišču osnovnošolcev Dvojezične osnovne šole 1 Lendava (DOŠ 1 Lendava). Razlogi za izbor teme so v prvi vrsti osebni, saj je Lendava moj rojstni kraj, pomursko narečje pa moj prvi jezik, zato so slovenske izposojenke nepogrešljiv del mojega besedišča. V magistrski nalogi je, po pregledu strokovne literature s tega področja, predstavljen status in položaj pomurskega madžarskega jezika ter položaj madžarske manjšine. Predstavljeni so tudi prevladujoči jezikovni trendi in ena izmed najbolj izstopajočih značilnosti prebivalcev Pomurja, to je dvojezičnost. Po predstavitvi statusa in položaja madžarskega jezika v Pomurju, smo prešli na analizo in predstavitev rezultatov raziskave. Na začetku empiričnega dela je na kratko predstavljen jezik mladih, nato pa še dvojezično šolstvo in pouk. Pred predstavitvijo rezultatov je na kratko predstavljena tudi DOŠ 1 Lendava, kjer je potekala raziskava. Osrednji del magistrske naloge predstavlja empirični del. Cilj empiričnega dela je, da ugotovimo pogostost uporabe slovenskih izposojenk v besedišču osnovnošolcev DOŠ 1 Lendava. S pomočjo vprašalnika, ki vsebuje 26 povedi (z eno ali več slovenskimi izposojenkami), smo ugotavljali stopnjo integriranosti slovenskih izposojenk v madžarskem jeziku z vidika starostne skupine in jezikovne ravni (madžarščina kot materinščina in madžarščina kot drugi jezik). Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, smo predstavili v tabelah in diagramih, ki smo jih tudi podrobno interpretirali. Ker pa je prihodnost pomurskega madžarskega jezika odvisna od več dejavnikov, smo v zaključnem poglavju »Összegzés, tanulságok« s pregledom strokovne literature iz tega področja opredelili kaj je potrebno oz. kaj lahko naredimo, da se pomurski madžarski jezik in kultura ohranita.
Keywords: Pomurje, Dvojezična osnovna šola 1 Lendava, pomurski madžarski jezik, dvojezičnost, kontaktnost, narečnost, dvojezični pouk, anketa, izposojenke
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1212; Downloads: 115
.pdf Full text (9,22 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica