Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nasilje se odvija vsakodnevno na različnih nivojih družbe. Najpogosteje se izvaja nad marginaliziranimi deli družbe, kamor spadajo tudi LGBTQ+ osebe. Nasilna dejanja se dogajajo na grobem fizičnem kot tudi psihičnem nivoju. Posamezniki ali skupine, ki sprejemajo heteronormativnost kot edino sprejemljivo, zavedno ali nezavedno, prizadenejo LGBTQ+ pripadnike in jih odrivajo na rob družbe ter to pozicijo tudi vzdržujejo. Posledice nasilja lahko LGBTQ+ osebe nosijo s seboj vse življenje. Te jim onemogočajo vključitev v širšo družbo na sprejemajoč in spoštljiv način. Mnoge države regulirajo področje diskriminacije in poskušajo na mnoge načine usmeriti družbo v enakovredno obravnavanje LGBTQ+ oseb in ostalih marginalnih skupin. Pri obravnavanju LGBTQ+ tematik se Republika Slovenija ravna po direktivah Evropske unije. Na mnogih področjih je v primerjavi z najnaprednejšimi evropskimi državami v zaostanku.
Ključne besede: LGBTQ+, nasilje, mikroagresija, posledice nasilja, diskriminacija, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 752; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: V današnjih časih je večini ljudi zelo pomembno, kaj si drugi o njih mislijo, da so vplivni in ugledni člani družbe. Razvoj tehnologije, različnost pri vzgajanju, pritiski družbe ter rasna in kulturna raznolikost pa iz dneva v dan družbo spreminjajo in povzročajo odstopanja. Drugačnost se zato dojema kot negativni pojav, do katerega ima večina ljudi velik odpor. Čeprav je strpnost eden izmed največjih temeljev demokratične družbe, v vsakdanjem življenju vseeno zasledimo znake nestrpnosti v takšni ali drugačni obliki. V zadnjih letih se vzrok večine nesoglasij in negativizma v javnosti skriva v nesprejemanju pripadnikov LGBTQ skupnosti. LGBTQ je izraz za skupnost lezbijk, gejev, biseksualno usmerjenih, transspolnih, t. i. »queer« ljudi. Izraz je nastal zaradi gibanja za pravice in enakopravnost vseh, ki odstopajo od družbenih norm. Vsi pripadniki LGBTQ skupnosti so zaradi tega odstopanja v vsakdanjem življenju velikokrat žrtve trpinčenja in nadlegovanja. Zaradi razvoja tehnologije si vsakdanjega življenja brez elektronskih naprav in interneta ne moremo več predstavljati, zato sta se nestrpnost in nesprejemanje drugačnosti premaknila iz realnega tudi v kibernetski prostor. Kljub temu da informacijsko-komunikacijska tehnologija tako naglo napreduje ter se razvija, pa na področju kibernetske varnosti in varovanja ni tako. Na spletu in preko mobilne tehnologije je vsak dan mogoče opaziti vse več primerov negativnih komentarjev, nadlegovanja, širjenja sovražnega govora in kršenja pravic intelektualne lastnine. Storilci v večini primerov izberejo žrtve, ki odstopajo od družbenih norm, niso toliko socialno popularne, nimajo družinske podpore in prijateljev. Omenjena dejstva so nemalokrat lastnosti LGBTQ pripadnikov, kar jih predstavi kot šibkejše in jih izpostavi kot potencialne žrtve. Kibernetski prostor je virtualni svet, s katerim ljudje zaradi naprednosti tehnologije in življenja imajo vsakdanji stik in se mu je posledično nemogoče izogniti. Kibernetski prostor pa je v današnjem času nujen za normalno funkcioniranje. Torej v primeru, da je oseba žrtev kibernetske kriminalitete in se ne more na nikogar obrniti, da bi ji pomagal, nikakor ne more težavi ubežati oz. se ji izogniti. V diplomski nalogi smo iskali povezavo med kibernetsko kriminaliteto in diskriminacijo LGBTQ skupnosti in raziskali omenjeno področje.
Ključne besede: kibernetski prostor, kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, storilci, žrtve, homoseksualnost, LGBTQ, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 1760; Prenosov: 131
Celotno besedilo (297,02 KB)