1. |
2. |
3. |
4. The impact of EU programmes on financing higher education institutions in Western Balkans - evidence from KosovoGezim Jusufi, Suada Ajdarpašić, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The main goal of this paper is to analyse the financial effects of EU education and research programs on the development of higher education institutions in Western Balkan countries with a special emphasis given to Kosovo. To achieve the set goal, we have used the integrative review method. The Western Balkan HEIs do not have sufficient financial capacity to develop new curricula, new study programmes and research projects. They must therefore make use of EU education and research programmes to cover this gap. The evidence provided in the paper supports the idea that HEIs of the countries with low economic development, political challenges and lack of institutional capabilities will have a difficult time funding such undertakings without the assistance of EU programmes. Thus, these programs have a great impact on financing these educational institutions effectively. Therefore, their impact on the funding of universities in this region should be elaborated. It should be noted that there is little research which elaborate the impact of these programs on funding Western Balkan HEIs. These are key findings of the paper.
Ključne besede: EU programmes, higher education institutions, Western Balkans, Kosovo, financing
Objavljeno v DKUM: 15.01.2021; Ogledov: 997; Prenosov: 22
 Povezava na datoteko |
5. Prednosti in slabosti sistema javnega naročanja na KosovuIngrid Stropnik-Letnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Sistem javnega naročanja je pomemben segment javne uprave vsake države, ki prinaša dinamične spremembe v okolje, v katerem deluje. Njegova učinkovitost pa je odvisna od ustrezne normativne ureditve in uspešne implementacije. Republika Kosovo je z razglasitvijo samostojnosti ob pomoči mednarodne skupnosti v svoj pravni red vključila tudi zakonodajo s področja javnega naročanja. Sistem javnega naročanja se na Kosovu v zadnjih letih razvija in spreminja ter poskuša slediti evropskim smernicam. Kljub težnjam k ustrezni normativni ureditvi ugotovitve kažejo na številne anomalije sistema, ki so posledica nespoštovanja in kršitev zakonodaje ter zelo razširjene korupcije.
V diplomskem delu je predstavljen razvoj sistema javnega naročanja na Kosovu skozi vse reforme in v primerjavi z razvojem in ureditvijo tega področja v Evropi in Sloveniji. S predstavitvijo normativne ureditve smo želeli izpostaviti prednosti in slabosti sistema, ki smo jih ugotavljali tudi na podlagi praktičnih izkušenj in revizorskih poročil. Z obravnavo vprašanj, ali se sistem javnega naročanja na Kosovu razvija v pravi smeri in je primeren za specifično okolje, v katerem se izvaja, in ali sistem javnega naročanja na Kosovu zagotavlja temeljna načela javnega naročanja, smo v kritični analizi sistema podali bistvene ugotovitve.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnih naročilih, Republika Kosovo, Republika Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1060; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (685,11 KB) |
6. Legalnost in legitimnost posredovanja v SirijiMarko Železnik, 2015, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu je obravnavano vprašanje legalnosti ter legitimnosti vojaškega ali drugačnega posredovanja v konfliktu, ki se je pričel leta 2011 v Sirski arabski republiki (v nadaljevanju Sirija). V skoraj štirih letih trajanja te morije se je namreč večkrat pojavilo vprašanje, če je kakršno koli posredovanje drugih držav sploh na voljo; ali bi bilo takšno posredovanje zakonito po veljavnem mednarodnem pravu ter če ne, ali bi do njega vseeno moralo priti.
Možnosti za takšno posredovanje so sicer zmeraj bile na razpolago v obliki avtorizacije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Varnostni svet), vendar od pričetka konflikta pa do danes Varnostni svet ni uspel sprejeti zavezujoče resolucije o takšnem ukrepu, saj Rusija in Kitajska vztrajno uporabljata svojo pravico do veta. Avtorizacija Varnostnega sveta pa predstavlja le eno izmed dveh izjem členu 2(4) Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Ustanovna listina), ki predpisuje prepoved grožnje ali uporabe sile in je mnogokrat predmet različne interpretacije. Druga izjema temu členu je "neodtujljiva" pravica do samoobrambe suverenih držav, ki je zapisana v 51. členu Ustanovne listine in tudi brez tega izrecnega zapisa obstaja v mednarodnem običajnem pravu. V okviru VII. poglavja Ustanovne listine so različne države tako že iskale povode za posredovanje na osnovi samoobrambe, vendar nobeni ni uspelo dokazati, da je pogojem za ukrepanje iz takšnih razlogov zadoščeno. Zaradi prej omenjene različne razlage člena 2(4) so nekatere države, recimo Združene države Amerike (v nadaljevanju Združene države), poskušale kot legalno predstaviti tudi oboroževanje opozicijskih skupin, kar nima prave podpore v očeh mednarodne skupnosti; ali pa so preprosto želele "kaznovati" Sirijo z arhaičnim institutom oboroženih povračilnih ukrepov, ker je ta uporabila kemično orožje na svojem civilnem prebivalstvu.
Mnogi ministri, svetovalci, pravni strokovnjaki ali celo laiki pa so bili mnenja, da je v primeru takšne paralize Varnostnega sveta najbolje popolnoma zaobiti njegovo avtorizacijo, da bi se lahko rešilo človeška življenja. Tako so se pojavile zahteve – tudi širše javnosti – po humanitarni intervenciji ali podobni obliki posredovanja na humanitarnem temelju. Ponovno so tudi tukaj mnenja zelo deljena in ne obstaja enostavna ali nesporna rešitev. Še vedno se v očeh mednarodne javnosti in v okviru mednarodnega prava namreč šteje, da je posredovanje brez avtorizacije Varnostnega sveta nedopustno. To velja ne glede na primer Kosova, ki se v tej situaciji le stežka uporabi kot precedens, čeprav se tudi v primeru Sirije rado omenja koncept "nelegalnega, vendar legitimnega", ki je bil leta 1999 uporabljen kot pojasnilo za bombardiranje ciljev v Srbiji.
Na tej točki ni povsem jasno, zakaj določene države niso poskušale doseči odobritve posredovanja pri drugih mednarodnih organih, kot recimo Generalni skupščini, in so se zanašale zgolj na morebitne resolucije Varnostnega sveta, ki pa nikoli niso bile sprejete. Če bi namreč Varnostni svet predložil zadevo Generalni skupščini, veto pravice tam ne bi bilo mogoče uporabiti in morda bi se pojavila možnost za izhod iz mrtve točke.
V vsakem primeru se po podrobni analizi zdi, da v trenutnem pozitivnem mednarodnem pravu niti ob zelo razširjeni interpretaciji člena 2(4) ne obstaja izrecna pravica do posredovanja v Siriji brez avtorizacije Varnostnega sveta ali obstoja okoliščin samoobrambe. V mednarodnem običajnem pravu pa velja, da so nekateri instituti preprosto premalo razviti ali nimajo dovolj osnove v praksi držav, da bi bili zares uporabni. Kolikor humanitarna situacija v Siriji sicer zahteva odziv mednarodne skupnosti, trenuten razvoj prava na tem področju ne ponuja jasne rešitve zunaj okvirjev, ki jih zastavlja besedilo Ustanovne listine.
Ključne besede: Sirija, Kosovo, Libija, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi (responsibility to protect – R2P), kemično orožje, Varnostni svet OZN, člen 2(4) Ustanovne listine OZN, 51. člen Ustanovne listine OZN, Uniting for Peace resolucija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2015; Ogledov: 2203; Prenosov: 192
Celotno besedilo (917,72 KB) |
7. Vloga zveze NATO in proces odločanja o mirovnem posredovanju na Kosovu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDavid Kusterbajn, 2012, diplomsko delo Opis: NATO predstavlja v okolju mednarodne varnosti eno izmed ključnih organizacij. Skozi zgodovino je zavezništvo krepilo svojo vlogo in se uspešno prilagajalo novim varnostnim razmeram ter izzivom, ki jih narekuje hitro spreminjajoče mednarodno varnostno okolje. Osnovni cilj zveze NATO je varovati svobodo in zagotavljati varnost vsem državam članicam v okviru kolektivne obrambe znotraj zavezništva. Svojo strategijo in poslanstvo je NATO razširil po koncu hladne vojne. V obdobju transformacije zveze NATO, ki še vedno traja in se razvija, zavezništvo zagotavlja stabilnost in varnost v svetu s kolektivno obrambo, širitvijo zveze in delovanjem izven svojih meja. Tako skrbi za kolektivno varnost v širšem pomenu skupaj z drugimi mednarodnimi varnostnimi organizacijami.
Pomemben prispevek k vzpostavljanju mednarodnega miru dajejo operacije kriznega odzivanja, ki vključujejo tudi operacije v podporo miru. NATO uspešno vodi misijo KFOR na Kosovu že več kot 13 let in s tem prinaša stabilnost širšemu območju Balkana. Misija KFOR bo še naprej zagotavljala varnost na Kosovu in omogočila drugim civilnim organizacijam ustvarjanje pogojev za vzpostavitev sistema v državi, ki bo temeljil na demokratičnih načelih. Tako bo dosežen osnovni cilj misije in hkrati pogoj za umik zavezništva iz regije.
Odločitev o končanju misije KFOR, bo kot vse druge odločitve v zvezi NATO sprejel in potrdil Severnoatlantski svet. NAC je najpomembnejši organ odločanja v Natu. Pri tem sodeluje z zelo široko strukturo organov, v katerih je zastopanih vseh 28 držav članic s strokovnjaki na političnem in vojaškem področju. Proces odločanja temelji na soglasju vseh držav članic in zagotavlja osnovo za uspešno delovanje zavezništva. Odločitve, ki so sprejete po tem principu, so rezultat skupne volje in zaupanja med državami, ki vodijo v skupno vizijo zveze NATO. S celostnim pristopom bo NATO še močnejši in bo s širšim spektrom aktivnosti še naprej predstavljal vodilno organizacijo pri zagotavljanju varnosti, stabilnosti in miru po svetu.
Ključne besede: NATO, mirovne operacije, Kosovo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2338; Prenosov: 283
Celotno besedilo (388,89 KB) |
8. Separatizem kot vir nestabilnosti na Zahodnem Balkanu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMilan Šterpin, 2012, diplomsko delo Opis:
Ključne besede: varnost, nacionalna varnost, etnični odnosi, separatizem, Zahodni Balkan, Srbija, Kosovo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.08.2012; Ogledov: 1736; Prenosov: 190
Celotno besedilo (644,82 KB) |
9. Vloga Slovenske vojske na Kosovu : diplomsko deloIztok Satler, 2012, diplomsko delo/naloga Opis: Vloga Slovenske vojske na Kosovu
Republika Slovenija (RS) ima tako kot večina držav na svetu lastno vojsko. Osnovna naloga vojske je zagotavljanje suverenosti in teritorialne celovitosti oziroma obramba lastnega ozemlja – države, z vstopom v različne zveze pa se je delovanje Slovenske vojske (SV) razširilo tudi izven meja Slovenije.
Začetek sodelovanja SV v mednarodnih mirovnih misijah seže v leto 1997, ko je RS prvič napotila vojake na misijo v Albanijo s ciljem pomagati albanskim varnostnim organom ter skrbeti za javni red in mir, od takrat dalje pa se je sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah (MOM) samo še povečevalo. Posebno težo je to sodelovanje dobilo z vstopom RS v zvezo NATO in Evropsko skupnost. Takrat se je naša država zavezala, da bo spoštovala pravila, ki veljajo za vse države članice obeh organizacij. Ena od zavez je tudi sodelovanje v MOM pod okriljem omenjenih zvez.
Ena od najpomembnejših misij, v kateri SV sodeluje že od samega začetka, je MOM na Kosovu. SV so dodeljene zahtevne naloge, ki jih zaradi dobrega poznavanja tamkajšnjih razmer tudi uspešno opravlja.
Glede na razvoj dogodkov na Kosovu bodo morale mednarodne vojaške sile delovati na Kosovu še dolgo, saj je to v tem trenutku edini način, da se na tem prostoru ohranja mir.
Ključne besede: vojska, mirovne operacije, mednarodno sodelovanje, Slovenska vojska, Kosovo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.04.2012; Ogledov: 3124; Prenosov: 345
Celotno besedilo (661,68 KB) |
10. |
