SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Telesna aktivnost-varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja
Peter Sterger, 2010, diplomsko delo

Opis: Dandanes skoraj nihče več ne dvomi, da sodi redna telesna aktivnost med temeljne elemente življenjskega sloga, usmerjenega v varovanje zdravja. Mnoge raziskave so dokazale koristnost redne telesne aktivnosti za preprečevanje nastanka, napredovanja in zapletov najrazličnejših vrst kroničnih nalezljivih bolezni, še posebej bolezni srca in ožilja. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila predstavljena telesna aktivnost kot varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja. Predstavljeni so bili ugodni učinki redne telesne aktivnosti na srce in ožilje, na nekatere presnovne parametre ter na mišično moč in gibljivost. Obdelani so bili dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Predstavljen je bil koronarni klub Maribor, kje delujejo koronarni klubi še drugod po Sloveniji in koliko jih je, predstavljeni so njegovi uporabniki in izvajalci programa. V preprečevanje bolezni je bila vključena tudi zdravstvena vzgoja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala med vadečimi pacienti v koronarnem klubu Maribor. Izvedena je bila s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro poznajo koronarno bolezen in dejavnike tveganja. So seznanjeni s telesno aktivnostjo in so redno telesno aktivni več kot 1x tedensko. Poznajo večino vrst telesne aktivnosti in tudi njen pomen. Še vedno pa nekaj pacientov premalo pozna dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, kar pomeni, da jih v vsakdanjem življenju ne morejo upoštevati. Zato je zelo pomembno, da je za paciente organizirana permanentna zdravstvena vzgoja. Od nas samih je odvisno kdaj, kje, na kak način in koliko časa bomo telesno aktivni. Sami najbolje vemo koliko smo sposobni in koliko prostega časa nam ostane za telesno aktivnost. A ne pozabimo dejstva, da telesna neaktivnost povzroči ravno toliko škode, kot če bi pokadili 25 cigaret dnevno.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, telesna aktivnost, telesna vadba, koronarni klub, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 2746; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Profil krvnega tlaka in srčne frekvence
Petra Alenc, 2011, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Opis:
Ključne besede: Koronarni klub Maribor
Objavljeno: 15.12.2011; Ogledov: 2415; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (19,69 MB)

3.
Zdravstvena vzgoja pacienta z akutnim miokardnim infarktom
Helena Hostar, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Akutni miokardni infarkt je ena od pojavnih oblik akutnega koronarnega sindroma, ki sodi med ishemične bolezni srca in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah, zato je za preprečevanje in zdravljene nujno potrebno upoštevati načela zdravega življenjskega sloga. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno-vzgojno delo pri pacientu z miokardnim infarktom, ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali ali so pacienti po prebolelem miokardnem infarktu spremenili način življenja v prid zdravju, ali poznajo dejavnike tveganja za nastanek miokardnega infarkta in ali so medicinske sestre tiste, ki dajejo pacientom največ informacij o načinu življenja po preboleli bolezni. Raziskavo smo izvedli v Koronarnem klubu Brežice v mesecu marcu 2012. Sodelovalo je 30 pacientov, ki so preboleli miokardni infarkt. Rezultati. Anketiranci so dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek miokardnega infarkta, ki se kaže v spremembi življenjskega sloga v prid zdravju, kar lahko pripisujemo dobri zdravstveni vzgoji pacientov, kakor tudi vključenosti v vseživljenjsko rehabilitacijo Koronarnega kluba. Ugotovili smo tudi, da pacienti po preboleli bolezni dobijo nekoliko več informacij od zdravnika kot od medicinskih sester. Sklep. Zelo pomembno je, da medicinska sestra kakor tudi ostalo zdravstveno osebje pozitivno vplivajo na paciente. Potrebno jih je vzpodbujati za zdrav življenjski slog, kar posledično vpliva na zmanjšanje srčno-žilnih bolezni in njenih zapletov.
Ključne besede: pacient, zdravstvena vzgoja, akutni miokardni infarkt, dejavniki tveganja, Koronarni klub
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 2147; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici