11. Optimizacija zalog in marketinškega komuniciranja za povečanje dobičkonosnosti spletne trgovine : diplomsko deloLuka Železnik, 2025, diplomsko delo Opis: Spletna trgovina predstavlja enega najhitreje rastočih sektorjev sodobnega gospodarstva. Vendar pa ohranjanje dobičkonosnosti zahteva natančno optimizacijo ključnih procesov, kot sta upravljanje zalog in marketinško komuniciranje. Namen diplomskega dela je izboljšati procese upravljanja zalog s pomočjo implementacije sistema alarmnih zalog in optimizacijo marketinških strategij, da bi povečali konverzijo, zmanjšali stroške pridobivanja strank in izboljšali donosnost oglaševanja ter vrednost vsake stranke (LTGP). V delu bo predstavljena primerjava rezultatov pred in po uvedbi sprememb ter predlogi za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: Spletna trgovina, upravljanje zalog, marketinško komuniciranje, optimizacijo marketinških strategij, konverzija, zmanjšali stroške pridobivanja strank, izboljšali donosnost oglaševanja, vrednost vsake stranke, LTGP
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,30 MB) |
12. Načrt marketinškega komuniciranja v organizaciji API-Line d.o.o.Eva Tržan, 2025, diplomsko delo Opis: Če želijo podjetja danes biti uspešna in konkurenčna na trgu, je ključna dobra komunikacija s ciljnimi odjemalci. Ker se potrebe odjemalcev sčasoma spreminjajo in postajajo vedno bolj zahtevne, so ti pogosto do izdelkov nezaupljivi. Pri tem igra ključno vlogo marketinško komuniciranje, ki predstavlja glavno orodje za gradnjo dolgoročnih odnosov med podjetjem in njegovimi ciljnimi odjemalci. Prav tako podjetju omogoča gradnjo blagovne znamke in informiranje o svojih izdelkih. Zato je pomembno, da ima pripravljen dober načrt komuniciranja, ki bo tudi osrednja vsebina diplomskega dela, saj bom pripravila načrt marketinškega komuniciranja za podjetje API-Line d. o. o.
Ugotovitve so pokazale, da je učinkovito marketinško komuniciranje pomembno za uspešno poslovanje podjetij na trgu, integrirano marketinško komuniciranje pa ključno za prenos enotnega in celovitega sporočila ciljnim odjemalcem. V okviru priprave načrta marketinškega komuniciranja za podjetje API-Line d. o. o sem ugotovila, da ima podjetje še veliko potenciala za izboljšanje, predvsem na področju digitalnega komuniciranja ter povečanja prepoznavnosti.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, načrt marketinškega komuniciranja, integrirano marketinško komuniciranje, podjetje API-Line d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,44 MB) |
13. Marketinško komuniciranje športnih in e-športnih organizacij : magistrsko deloMarko Turk, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja marketinško komuniciranje, uporabo le-tega znotraj športnih in e-športnih organizacij ter razlike, ki jih lahko na področju marketinga opazimo med obema vrstama organizacij. Z metodo primerjalne analize in ankete smo ugotavljali, kakšne so glavne razlike med športnimi in e-športnimi organizacijami z vidika ciljnega občinstva, podobe in predstavitve blagovne znamke, sponzorstva, glavnih ciljev marketinga in prisotnosti na družbenih omrežjih. Ugotovili smo, da se športne organizacije pri marketinškem komuniciranju najbolj opirajo na sponzorstvo, očitna pa je tudi pogostejša uporaba tradicionalnih medijev. Nasprotno, e-športne organizacije najpogosteje uporabljajo digitalni marketing preko družbenih omrežij.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, šport, e-šport
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,95 MB) |
14. Analiza vpliva atributov identitete na ugled zavarovalnicMarko Matušić, 2025, diplomsko delo Opis: Namen pričujoče raziskave je bil preučiti vpliv atributov korporativne identitete zavarovalnic na njihov ugled z uporabo kvantitativne raziskovalne metode in anketnega vprašalnika. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med ključnimi elementi korporativne identitete – kot so vizualna podoba, komunikacijski slog, vedenje zaposlenih ter korporativne vrednote – in načinom, kako javnost zaznava ugled zavarovalnih družb. Anketa je bila izvedena prek spleta na vzorcu 51 anketirancev. Zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno statistiko, da bi opredelili vpliv posameznih dejavnikov na zaznavano podobo podjetij.
Rezultati raziskave kažejo, da imata vizualna identiteta in kakovost storitev ključno vlogo pri oblikovanju pozitivnega ugleda zavarovalnic. Poseben poudarek je bil namenjen t. i. »človeškemu dejavniku«, tj. vedenju zaposlenih v neposrednem stiku s strankami, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo in zvestobo uporabnikov. Ugotovljene so bile tudi razlike v zaznavi ugleda med posameznimi zavarovalnicami – zavarovalnica Generali je izstopala kot vodilna, medtem ko so zavarovalnice Wiener, Triglav in Dunav dosegale različne ravni ugleda in prepoznavnosti. V okviru raziskave je bila analizirana tudi pogostost zaznavanja identitetnih elementov, pri čemer so bile zaznane razlike v intenzivnosti in jasnosti blagovne znamke. Zaključki raziskave poudarjajo pomen strateškega upravljanja korporativne identitete in ugleda v zavarovalniškem sektorju. Zavarovalnice bi morale redno spremljati zaznave uporabnikov, izboljševati komunikacijske pristope, dosledno krepiti ključne identitetne elemente ter vlagati v avtentičen in usklajen korporativni nastop, s čimer bi lahko okrepile svoj tržni položaj in konkurenčnost.
Ključne besede: korporativna identiteta, ugled, zavarovalnice, vizualna identiteta, vedenje zaposlenih, komuniciranje, kakovost storitev, zvestoba strank, blagovna znamka, zaznava javnosti
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (726,09 KB) |
15. Komuniciranje samooskrbe z izkustvenim učenjem na primeru Učnega poligona za samooskrbo DoleAna Vovk, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Samooskrba je ključni dejavnik pri zmanjševanju revščine in spodbujanju trajnostnosti. Kljub njenemu pomenu v manj razvitih skupnostih pomanjkanje ustreznega izobraževanja in praktičnih znanj ovira njen širši sprejem. Razumevanje koristi samooskrbe, kot so neodvisnost, varnost in boljše zdravje, lahko motivira posameznike k spremembam, ki vodijo v odpornejše skupnosti. Da bi povečali sprejetje koncepta samooskrbe, je ključno zagotoviti dostopno izobraževanje. To vključuje razvoj praktičnih spretnosti in samozavesti pri posameznikih ter ustvarjanje priložnosti za delo v lokalnih sektorjih. Hkrati je pomembno učinkovito komuniciranje vrednosti samooskrbe na ravni posameznika in skupnosti, pri čemer lahko pomagajo delavnice, mediji in zgledi iz prakse. Z metodo pogovora z udeleženci izobraževanj v petnajstih letih izvajanja delavnic, seminarjev in praktičnih oblik dela smo dobili vpogled v najbolj priljubljene metode samooskrbe, ki so jih udeleženci prenesli v lastno prakso in se širijo tudi preko meja. Ozaveščanje o samooskrbi skozi izobraževanja pomeni tudi širjenje kulture samozadostnosti. Posamezniki pridobijo veščine, ki jim omogočajo večjo ekonomsko neodvisnost, to pa zmanjšuje revščino in spodbuja trajnostni razvoj. Ugotavljamo, da samooskrba postaja temeljna strategija za krepitev odpornosti in trajnostnosti skupnosti, vendar je uspešnost njenega uvajanja odvisna od dostopa do izobraževalnih virov in učinkovite komunikacije.
Ključne besede: samooskrba, komuniciranje, Učni poligon Dole, trajnostnost, izobraževanje, neodvisnost, skupnost
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Izzivi komuniciranja samooskrbe v času podnebnih in družbenih spremembTomaž Onič, Ana Vovk, David Hazemali, Tjaša Mohar, Bernarda Leva, Nastja Prajnč Kacijan, Kirsten Hempkin, Katja Plemenitaš, Barbara Majcenovič Kline, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pomen pojma »samooskrba« postaja v sodobnem času vse kompleksnejši, saj poleg ekonomskih vključuje tudi socialne, kulturne, okoljske in politične razsežnosti. Posledično se spreminja tudi način komuniciranja o samooskrbi, ki poleg tehničnega informiranja o individualni neodvisnosti zdaj vključuje tudi oblikovanje stališč, vedenjskih vzorcev in identitet. Pričujoči prispevek obravnava komuniciranje samooskrbe kot večplastnega diskurznega procesa in poudari pomen razumevanja teh praks za spodbujanje trajnostno usmerjene družbe. Pri analizi procesov komuniciranja imata pomembno vlogo dva jezikoslovna pristopa, in sicer teorija okvirjanja in teorija govornih dejanj, s pomočjo katerih je komunikacijo mogoče vrednotiti in objektivneje analizirati. Prispevek želi tudi opozoriti na sodobno spoznanje, da je razumevanje komuniciranja samooskrbe ključno ne le za učinkovito širjenje informacij, temveč tudi za aktivno oblikovanje trajnostno naravnane družbe.
Ključne besede: komuniciranje samooskrbe, samooskrba, trajnostnost, teorija okvirjanja, teorija govornih dejanj
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (346,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. |
18. Trajnostna destinacijska komunikacija v teoriji in praksiDavid Hazemali, Tomaž Onič, Tjaša Mohar, Barbara Majcenovič Kline, Nastja Prajnč Kacijan, Katja Plemenitaš, Kirsten Hempkin, Ana Vovk, Bernarda Leva, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava koncept trajnostne destinacijske komunikacije kot ključni element sodobnega turizma. V ospredje postavlja vlogo komunikacije pri spodbujanju trajnostnega vedenja, gradnji zaupanja ter ustvarjanju dolgoročnega odnosa med destinacijo, obiskovalci in lokalno skupnostjo. Avtorji opozarjajo, da zgolj uporaba pojma trajnostnost ni zadostna – ključna je njegova verodostojna, strateška in vključujoča komunikacija. Prispevek izpostavlja deset načel učinkovitega trajnostnega komuniciranja po Baumgartnerju in Hadornu (2022), ki jih ponazori s študijo primera trajnostne pobude Zelena planica 2023. Analiza te pobude potrjuje, da so lahko tudi kompleksni dogodki, kakršno je bilo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2023 v Planici, uspešno zasnovani v duhu trajnostnih vrednot, če so komunikacijsko premišljeni. Avtorji zaključujejo, da je trajnostna komunikacija temelj za odgovoren, vključujoč in dolgoročno konkurenčen turizem.
Ključne besede: trajnostnost, trajnostni turizem, destinacijska komunikacija, odgovorno komuniciranje, zelena Planica
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (887,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Komuniciranje izbranih primerov suš na Slovenskem v 20. stoletjuJanez Osojnik, Darko Friš, Mateja Matjašič Friš, David Hazemali, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Cilj prispevka je na podlagi izbranih primerov prikazati, kakšno pozornost je slovensko časopisje posvečalo pojavu suše na Slovenskem v 20. stoletju in posledično, kako se je spreminjala komunikacija o njej v obravnavanem obdobju. Osredotočili smo se na primere suš, ki so bile v letih 1921, 1939, 1950, 1952, 1962 in 1983, torej v času, ko je večina slovenskega etničnega ozemlja spadala v okvir jugoslovanske države. Pri tem smo pozornost posvetili vprašanjema, kako so bile opisane sušne razmere in visoke temperature ozračja ter kakšni so bili negativni vplivi naravne nesreče na življenje ljudi. Ugotovitve smo povezali s teoretičnimi principi komuniciranja naravnih nesreč in ekstremnih dogodkov. Analizo umeščamo v kontekst okoljske zgodovine, zato smo uvodoma podali krajši historični pregled pojavnosti in pogostosti suš po svetu, njihovih posledic za človeštvo ter načina komunikacije naravnih nesreč.
Ključne besede: suša, vročina, komuniciranje naravnih nesreč, Slovenija, 20. st.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (489,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
20. Krizno komuniciranje pomembna sestavina kriznega managementa v mikro in malih podjetjihTibor Šergan Bajželj, 2025, diplomsko delo Opis: Današnje poslovno okolje je bolj kot kdaj koli prej podvrženo hitrim spremembam, ki že same po sebi močno vplivajo na uspešnost podjetja. Poleg teh sprememb poslovanje lahko ogrozi tudi kriza, ne glede na to, v kakšni obliki se pojavi. Gre lahko za proizvodne težave, logistične težave, ekološke nesreče, zdravstvene krize, težave z zaposlenimi in zaposlovanjem, kibernetske težave in podobno.
To od podjetij zahteva ustrezne priprave, usmerjene v predvidevanje možnih scenarijev in pripravo ukrepov za zmanjševanje posledic krize. Gre torej za krizni management, znotraj katerega pomembno vlogo igra krizno komuniciranje, ki se mu posvečamo.
Krizni management, poleg vseh drugih virov, potrebuje tudi človeške vire, ki so potrebni za izvajanje teh nalog. Pri tem se v dokaj specifični situaciji nahajajo mala in mikropodjetja, kjer so človeški viri dokaj omejeni in zahtevajo specifične prilagoditve.
Z ustrezno organizacijo, predvsem z ustreznim delegiranjem nalog, lahko tudi mala in mikropodjetja pripravijo kakovosten načrt kriznega komuniciranja, ki naslavlja morebiten pojav krize v podjetju.
Ključne besede: kriza, krizni management, krizno komuniciranje, mala/mikropodjetja
Objavljeno v DKUM: 23.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,14 MB) |
