| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ODNOS ZAPOSLENIH V DOMU STAREJŠIH OBČANOV DO STANOVALCEV Z DEMENCO
Katica Kožul, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S staranjem prebivalstva, število oseb z demenco v Sloveniji vse bolj narašča. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju človekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje značilna. Osredotočili smo se na varstvo oseb z demenco v domovih za starejše, kjer največ časa z njimi preživijo medicinske sestre/zdravstveni tehniki in bolničarke/ji. Zaposleni na teh delovnih mestih potrebujejo pri svojem delu veliko znanja, fleksibilnosti in energije za tovrstno delo. Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se člani negovalnega tima počutijo in kaj doživljajo ob svojem delu ter koliko so ob tem obremenjeni. Ugotovili smo, da se člani negovalnega tima v večini čutijo dovolj usposobljeni za delo s stanovalci z demenco, vendar so pogosto tako psihično kot fizično obremenjeni pri svojem delu. Pri komunikaciji in prepoznavanju potreb stanovalcev z demenco se počutijo pogosto uspešni, kar je izrednega pomena za kakovostno obravnavo stanovalcev z demenco. S tem diplomskim delom bi opozorili na ugotovljeno psihično in fizično obremenjenost članov negovalnega tima pri delu s stanovalci z demenco. Predlagamo vodilnim delavcem, da omogočijo članom negovalnega tima kontinuirano in redno izobraževanje na področju demence.
Keywords: Ključne besede: starost, demenca, kakovost življenja, odnos, čustvene stiske.
Published: 15.07.2009; Views: 3632; Downloads: 656
.pdf Full text (331,03 KB)

2.
KAKOVOST BIVANJA STANOVALCEV Z DEMENCO V SONČNEM DOMU
Bernarda Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Keywords: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Published: 21.12.2009; Views: 2984; Downloads: 549
.pdf Full text (1,17 MB)

3.
PSIHOFIZIČNE OBREMENITVE SVOJCEV PACIENTA Z DEMENCO
Damjana Uratarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Demenca je pogosta bolezen v starosti, saj se z njo povečuje tveganje za njen nastanek. Tako kot demenca prizadene samega starostnika, tako je prizadeta tudi njegova bližnja okolica in njegovi svojci. Zaradi psihofizičnih obremenitev svojcev, ki ga povzročajo negovanje in skrb za obolelega z demenco, le-te največkrat namestijo v domove za starejše. Diplomsko delo je zgrajeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljeni demenca in pomen domskega varstva starejših. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki so pokazali, da so svojci močno zaskrbljeni glede bolezni obolelega z demenco in da ob tem čutijo nemoč in nervozo ter telesno utrujenost. Psihofizične obremenitve so se pri večini svojcev obolelega z demenco zmanjšale po namestitvi svojca v dom. Svojci, ki so pred namestitvijo v dom za starejše, sami skrbeli za pacienta z demenco, so bili psihofizično obremenjeni, predvsem zaradi nerazumevanja pacienta z demenco in nepoznavanja same bolezni. Rezultat raziskave nam pokaže, da si kar 2/3 anketiranih svojcev ne želi dodatnega izobraževanja s področja demence, kljub temu, da njihovo poznavanje demence ni najboljše. Izobraževanje svojcev pacienta z demenco o značilnostih in poteku demence je pomembno že pred namestitvijo v dom za starejše. Kasneje je koristno čim pogostejše vključevanje svojcev v načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege, saj bi se s tem zmanjšal občutek krivde, ki ga svojci pogosto razvijejo po namestitvi svojega starostnika v dom. .
Keywords: Ključne besede: demenca, pacienti z demenco, svojci, psihofizične obremenitve, domsko varstvo, zdravstvena nega
Published: 10.06.2010; Views: 3007; Downloads: 557
.pdf Full text (459,08 KB)

4.
MEDICINSKA SESTRA V SKRBI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA DEMENTNIH OSEB V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
Marija Štepec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna družba se sooča z naraščajočim številom starejšega prebivalstva. Z višanjem življenjske dobe so opazne vse večje spremembe, ki so značilne za starostno obdobje. Poleg telesnih je vse več tudi psihičnih sprememb. Ena takih sprememb je demenca. Vse več starostnikov je nastanjenih v domovih starejših občanov, kjer je zdravstvena nega čedalje bolj zahtevna. Medicinske sestre v domovih morajo poleg splošnih znanj iz zdravstvene nege poznati tudi specialna znanja. Eno takih znanj je zdravstvena nega dementnega stanovalca. Pri zdravstveni negi dementnega stanovalca lahko uporabimo različne metode, ena takih metod je validacija po Naomi Feil katero uporabljamo tudi v našem domu. Pri delu z dementnim stanovalcem se medicinska sestra sooča tudi z osebnimi težavami, saj je za marsikatero medicinsko sestro ta metoda prezahtevna. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kako se medicinske sestre odzivajo v konkretnih situacijah. Zanimalo nas je ali imajo starost in izkušnje medicinskih sester pomembno vlogo pri negi in oskrbi starostnika in kakšno vrsto komunikacije uporabljajo pri svojem delu. V ta namen smo razdelili anketni vprašalnik 25 medicinskim sestram v Domu starejših občanov Grosuplje in dislocirani enoti Loški potok. Konkretne situacije v vprašalniku, so plod dolgoletnih izkušenj negovalnega tima in validacije, kot metode zdravstvene nege dementnega stanovalca. Ugotovili smo, da se medicinske sestre, ki imajo več izkušenj in so starejše od 30 let, v večini primerov odločajo za pravilen pristop k starostniku in s tem bistveno prispevajo k dvigu kakovosti življenja in bivanja stanovalcem v domu starejših občanov.
Keywords: Ključne besede: zdravstvena nega, demenca, validacija, kakovost življenja, starost, starostnik, socialni zavodi.
Published: 12.11.2010; Views: 3343; Downloads: 500
.pdf Full text (767,08 KB)

5.
Pomen prehranjevanja in uživanje tekočin pri dementnem starostniku
Nasiha Rizvić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Zdravstvena nega dementnega starostnika obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju. Torej v procesu zdravstvene nege poiščemo tiste probleme, ki jih starostnik ne zmore rešiti sam in ga ovirajo pri samostojnem življenju. Metodologija in metode dela: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo metode opazovanja in merjenja časa dementnega starostnika v začetnem tretjem stadiju demence med hranjenjem in uživanjem tekočin. Po končanem opazovanju in merjenju hranjenja dementnega starostnika pri dveh obrokih tri dni zapored smo izračunali srednjo vrednost časa, za katerega menimo, da je potreben za hranjenje obroka. Rezultati: Ugotovili smo, da je za hranjenje in uživanje tekočin pri dementnem starostniku potrebno porabiti več časa kot za starostnika, ki nima obolenja demence. Pri zajtrku smo porabili 18 minut za hranjenje po izračunu srednje vrednosti, pri kosilu 21 minut. Sklep: Starostnika z demenco spodbujamo k različnim aktivnostim, ki ohranjajo samostojnost, ga usmerjamo ali poskušamo razumeti njegove stiske in težave. Vsaka življenjska aktivnost je zelo pomembna in potrebna, da lahko človek funkcionira. Medicinska sestra mora dobro poznati dementnega starostnika in oceniti njegove sposobnosti psihofizičnih aktivnosti, predvsem koliko je sposoben izvajati fiziološke potrebe. Z zdravstveno vzgojo, svetovanjem in učenjem starostnika ter s pomočjo svojcev bi želeli doseči, da bo ostal dementni starostnik čim dlje samostojen pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Za hranjenje dementnega starostnika je potreben čas in strpnost, zahteva tudi veliko znanja, dobro organizacijo dela, profesionalno medsebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, sodelovanje svojcev, kakor vsakega posameznega starostnika.
Keywords: Ključne besede: demenca, dementni starostnik, prehranjevanje in pitje, hranjenje, zdravstvena nega
Published: 11.06.2012; Views: 1837; Downloads: 296
.pdf Full text (432,84 KB)

6.
Svojci in dementni starostnik v domačem okolju
Živa Krebs, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili demenco kot družinsko bolezen in njen velik vpliv na svojce. Demenca sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem in okolici. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je podrobno predstavljena demenca in družina, ki se sooča z boleznijo. V empiričnem delu smo se osredotočili na svojce, ki skrbijo za starostnika z demenco v domačem okolju. Raziskava je bila opravljena v kraju Radlje ob Dravi, v mesecu marcu 2012 in je zajemala 15 svojcev starostnikov z demenco. Z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 22 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa, smo želeli ugotoviti kako so svojci seznanjeni z boleznijo, s kakšnimi težavami se srečujejo pri skrbi za starostnika z demenco in kakšnih oblik pomoči se poslužujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci o demenci kar dobro poučeni in, da si večina želi več informacij o sami bolezni. Svojci pri skrbi za starostnika z demenco največkrat občutijo preobremenjenost in napor. Večina svojcev se poslužuje neformalnih oblik pomoči, kot so ostali družinski člani, prijatelji in sosedje. Pomoč in nasvete pa dobijo tudi od patronažne medicinske sestre in socialne službe.
Keywords: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, svojci, vloga družine.
Published: 04.07.2012; Views: 3112; Downloads: 835
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica