| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE STARŠEV V DELO Z DOMSKIMI OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Maja Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje staršev v delo domske skupnosti, v katero so vključeni njihovi otroci s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so v ospredje postavljeni otroci z motnjami v duševnem razvoju, njihova klasifikacija glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ter zanje značilen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podane so osnovne teorije o družini, predvsem družini z otrokom z motnjo, ki se povezuje s šolo kot pomembno družbeno institucijo, pri tem pa se poudarja njuna enakovredna skrb za otrokov razvoj in napredek. V nadaljevanju se seznanjamo s pojmom partnerskega sodelovanja med šolo in domom, ki je značilnost demokratične in humane šole, podrobneje spoznavamo sodelovalni model vključevanja staršev ter načine oz. oblike njihovega sodelovanja s šolskim osebjem. V empiričnem delu so navedene ugotovitve, kako vplivajo različni dejavniki na sodelovanje med starši in domsko skupnostjo; in sicer so med dejavniki izpostavljeni spol, izobrazba staršev in stopnja otrokove motnje. Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci obstajajo razlike v načinih sodelovanja, njihovem zadovoljstvu s sodelovanjem, pogostosti kontaktov in razlogu za oddajo otroka v dom. Z anketnim vprašalnikom smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da je s starši teh otrok treba vzpostaviti zaupen odnos in najti ustrezne načine, pristope za njihovo aktivnejše vključevanje. Le tako bodo otroci uspešni, njihovi starši pa srečni in zadovoljni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, družina, šola, sodelovanje med šolo in domom, oblike sodelovanja, domska skupnost.
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 2963; Prenosov: 527 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (759,97 KB)

2.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, diplomsko delo

Opis: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3247; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (33,67 KB)

3.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO HRANE
Monika Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Temeljni namen uživanja hrane je dopolniti kemijske elemente, ki sestavljajo celice in tkiva človeškega telesa (Walker, 2004). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo in opisujemo zdravo prehrano ter razlagamo, kakšen pomen ima le-ta na posameznikovo zdravje. Podrobneje nakazujemo načrtovanje dnevnih obrokov ter predstavljamo vrste alternativnih oblik prehranjevanja. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno znanje imajo učenci različnih starosti o prehrani ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju prehranjevalnih navad učencev.
Ključne besede: Ključne besede: zdrava prehrana, motnje hranjenja, prehranjevalne navade, osnovna šola, razredna stopnja.
Objavljeno: 15.04.2009; Ogledov: 3730; Prenosov: 644
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

4.
KULTURA V NAŠIH VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH
Natalija Krempl, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen naloge je bil ugotoviti vpliv šolske klime na uspeh učencev in kakšna kultura prevladuje v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen sem uporabila deskriptivno metodo dela, kjer gre za preučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov, brez vzročnega opisovanja. Na podlagi knjig, člankov in internetnih virov sem primerjala poglede različnih avtorjev in predstavila njihove glavne ugotovitve. V nalogi sem si zastavila naslednje raziskovalne hipoteze: 1.) Kultura je del socialnega sistema in eden najpomembnejših dejavnikov za razumevanje delovanja ustanov. 2.) Kultura je stabilna in strukturira okolje. 3.) Glede na to, kakšna je klima, lahko napovemo uspešnost šole. 4.) Jedro kulture predstavlja ideologija. 5.) V slovenski kulturi so vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je otrokova uspešnost pomembnejša kot sreča in zadovoljstvo. Ugotovila sem, da ima šolska klima precejšen vpliv na uspeh učencev, saj je več socialnih interakcij tam, kjer prevladuje zdrava šolska klima, prav tako se učinkovitost kaže z boljšim učnim uspehom. Ugotovila sem, da so slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je uspešnost pomembnejša kot otrokova sreča in zadovoljstvo. Vzrok za to vidim v vsej slovenski kulturi, ki ima visoka pričakovanja, saj je povprečnost v današnjem času označena za sivo, žalostno in nevredno.
Ključne besede: Ključne besede: šolska kultura, socialna klima, kakovostna šola, vzgoja, vzgojni stili, uspešnost.
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 2185; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (529,33 KB)

5.
IZBRANA LITERATURA ZA USVAJANJE GLASBENOTEORETIČNIH ZAKONITOSTI PRI PREDMETU NAUK O GLASBI
Barbka Jahn, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podan kratek pregled razvoja glasbenega šolstva na Slovenskem od začetka 19. stoletja do nastanka Akademije za glasbo. V nadaljevanju so opisani učni cilji izobraževalnega programa glasba, ki ga je sestavila nacionalna komisija za prenovo glasbenega šolstva. Namen diplomske naloge je raziskati in predstaviti pregled literature, ki je primerna za pouk nauka o glasbi. Nanaša se na literaturo, ki vsebuje vse elemente za kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. Za pouk predmeta nauk o glasbi v 1., 2., 3. in 4. razredu so bili predstavljeni učbeniki Mali glasbeniki avtoric Brigite Tornič Milharčič, Karmen Širca Costantini in Eve Kozlevčar. Gradivo zajema vso učno snov, ki je predvidena po učnem načrtu izobraževalnega programa za predmet glasba. Kot dopolnilni učbeniki so navedeni 1., 2., 3. in 4. zvezek Nauka o glasbi Tomaža Habeta. Ker potek in vsebina učne snovi ne ustrezata novemu učnemu načrtu, je predlagana uporaba učbenikov po izbiri in presoji posameznih učiteljev. Delovni zvezki z naslovom Veselo do glasbe avtorice Alenke Peric so namenjeni učiteljem in učencem v glasbenih šolah, zlasti kot sredstvo vertikalne povezave učnih tem in kot metodični priročniki. Delovni zvezki ne obsegajo vseh področij predmeta nauk o glasbi, ki se obravnavajo od prvega do četrtega razreda, temveč le teoretične zakonitosti. Učitelji te povezujejo z drugimi področji. Zbirka didaktičnih pesmi avtorice Hermine Jakopič z naslovom S pesmijo do znanja obravnava glasbene pojme in vsebine, ki jih učenci uspešno usvojijo preko pesmic in jih znajo kasneje uporabljati pri drugih nalogah. Učenje pesmic lahko predstavlja del učnega programa ali pevsko gradivo, na katero učitelj otroke opozori takrat, ko obravnava določeno učno snov. Ker učbeniki Mali glasbeniki za peti in šesti razred še niso bili predstavljeni, je bila v diplomski nalogi navedena knjiga Pavla Mihelčiča z naslovom Osnove glasbene teorije, in sicer v prenovljeni, dopolnjeni in razširjeni izdaji. Učitelj pri razlagi teoretičnih zakonitosti dopolnjuje učni proces s priročniki Mateje Debevc in Borivoja Popovića. Diplomsko delo predstavlja podroben pregled izbrane literature za usvajanje glasbenoteoretičnih zakonitosti in raziskavo mnenja učiteljev o izbrani literaturi ter uporabi učnega gradiva v slovenskih glasbenih šolah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nauk o glasbi, glasbena šola, glasbena literatura, učbeniki in priročniki.
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3652; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (667,71 KB)

6.
RAZVOJ GLASU IN GLASOVNI OBSEGI OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Žerjav, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj človeškega glasu in razvoj otroškega glasu. Da glas sploh nastane, so pa prav tako pomembni elementi dihanja in zdravega glasovnega pevskega organa. Ker se glasu zavemo šele takrat, ko zboli ali je moten, so predstavljene tudi motnje glasu, govora in petja ter kako jih lahko preprečimo. Predstavljena je tudi razvojna stopnja otroškega glasu ter mutacija glasu, ki je najizrazitejša sprememba pri otrocih. Poseben poudarek v diplomskem delu je namenjen predvsem glasovnim obsegom otrok, saj se ti nenehno spreminjajo. Preverjena je bila glasovna razvitost otrok v starostnem obdobju od šestega do devetega leta. V raziskavo so bili vključeni otroci prvih, drugih in tretjih razredov I. OŠ Rogaška Slatina. Preizkušene pa so bile tudi nekatere glasbenodidaktične igre, ki so pomembne predvsem za pravilen dih, pri otrocih pa so pokazale visoko motiviranost in sodelovanje. Glasovni obseg otrok se z večjo starostjo širi, prav tako pa se razvija pevski organ in s tem glasovne sposobnosti otroka. Rezultati so pokazali, da obstaja v vsakem razredu nekaj učencev, ki imajo že zelo dobro razvite glasovne sposobnosti, nekaj učencev še nima dobro razvitih glasovnih sposobnosti, večina učencev pa ima delno razvite glasovne sposobnosti. Še ena pomembna ugotovitev pa je ta, da imajo tisti otroci, ki obiskujejo dodatno glasbeno dejavnost, torej glasbeno šolo ali pevski zbor, zelo dobro razvite glasovne sposobnosti in zapojejo več tonov, kot jih ima durova lestvica. Glasovni obseg otroka se širi s pomočjo redne vaje, pravilnega diha in dodatnih glasbenih dejavnosti, ki pripomorejo k še večjem razvoju melodičnega in ritmičnega posluha.
Ključne besede: Ključne besede: razvoj pevskega glasu, dihanje, glasovni obsegi otrok, glasbenodidaktične igre, glasbena šola, pevski zbor.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 6302; Prenosov: 671
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
OSNOVNOŠOLCI IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Darja Cenin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Osnovnošolci in zdrav način življenja proučujemo pomen zdravega načina življenja med osnovnošolci. Osnovnošolci se v današnjem času zelo nezdravo prehranjujejo, poznajo drugačne navade pitja pijač kot nekoč in se gibljejo premalo. V teoretičnem delu predstavljamo relevantno literaturo v zvezi z raziskovalnim problemom. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško, kjer smo preverjali količino popite pijače dnevno, izbiro najljubše pijače ob različnih priložnostih in znanje o pomenu pitja. V praktičnem delu smo predstavili naravoslovni dan Zdravo življenje z različnimi aktivnostmi, v katere so bili vključeni vsi učenci Osnove šole Jurij Dalmatin Krško.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: zdravo življenje, osnovna šola, učenci, pitje, naravoslovni dan
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2227; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (13,96 MB)

8.
ZNANJE IN ODNOS DO VODE V ZAČETKU DRUGEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Danica Žurga, 2009, diplomsko delo

Opis: Snov, po kateri se naš planet Zemlja tako razlikuje od drugih planetov, je voda. Voda pokriva večji del površine, zato se iz vesolja vidi kot modro-bela krogla. Bela je zaradi hlapov, modra pa prav zaradi vode. Seveda je od vode odvisno vse življenje (Seymour in Girardet, 1991). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena voda kot kemijski element, pojasnjene so njene lastnosti, nastanek tekočih voda in kroženje vode. Opozarjamo tudi na pomen vode, oskrbo z vodo in onesnaževanje vode. V nadaljevanju teoretičnega dela je podrobneje predstavljen pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu s stališča vode, prav tako pa so s stališča vode analizirani vsi učbeniški kompleti za pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšno znanje imajo o vodi učenci 4. in 5. razreda ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju učenčevega odnosa do vode. Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Ključne besede: Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2255; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

9.
PRIMERJAVA GOVORNIH NASTOPOV V SEDMEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Valentina Volavšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Primerjava govornih nastopov v sedmem in devetem razredu osnovne šole sem se ukvarjala s problematiko usposabljanja učencev omenjenih razredov v govornem nastopanju. Glavni cilj je bil v okviru poslušanja in analize govornih nastopov v sedmem in devetem razredu razrešiti raziskovalni problem, tj. preučiti in ovrednotiti prednosti in slabosti izvajanja govornih nastopov v sedmem in devetem razredu ter na podlagi primerjave učencev obeh razredov prikazati razlike. Na osnovi rezultatov sem želela dokazati, da se je z vajo možno naučiti veščin govornega nastopanja. V teoretičnem delu sem predstavila in primerjala cilje starega in prenovljenega učnega načrta, ki jih morajo učenci dosegati pri govornem nastopanju v sedmem in devetem razredu, ter izpostavila razlike vsebin obeh učnih načrtov. Po preučitvi strokovne literature sem prikazala, kakšna mora biti zgradba govornega nastopa in kakšne priprave so potrebne, da je govorni nastop dober tako v svoji vsebini kot tudi izvedbi. V empiričnem delu sem predstavila lastni ocenjevalni kriterij, s pomočjo katerega sem analizirala, primerjala in vrednotila poslušane govorne nastope učencev, nato pa sem prikazala še prednosti in pomanjkljivosti govornih nastopov. Govorne nastope in njihovo ocenjevanje sem primerjala med učenci različnih razredov in prišla do naslednje ugotovitve: učenci devetega razreda so načeloma bolje izvajali govorne nastope na vseh ocenjevalnih ravneh (v primerjavi s sedmošolci je bila vidna manjša uporaba pisne predloge pri izvajanju govornih nastopov, učenci niso izgubljali stika s poslušalci zaradi govora, ki bi bil naučen na pamet, učenci so se dobro otresli treme, pri izvajanju govornega nastopa so upoštevali besedilno vrsto in bolje razporejali vsebino kot sedmošolci, pri izvajanju govornega nastopa so uporabljali bogatejši besedni zaklad in izkoriščali svojo zmožnost skladenjske raznolikosti, trudili so se upoštevati pravorečno normo, njihova uporaba mašil je bila majhna, med govorom so poskušali govoriti razumljivo, zborno, ponazorila so bila privlačna, prav tako pa so se bolje zavedali časovnega okvira, v katerem so morali izpeljati nastop ipd.).
Ključne besede: Ključne besede: osnovna šola, govorni nastop, sedmi razred, deveti razred, primerjava.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2375; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
TREMA PRED GLASBENIM NASTOPANJEM
Ingrid Müller, 2009, diplomsko delo

Opis: Fenomen treme pred glasbenim nastopanjem je zelo aktualen in je pri učencih osnovne šole močno prisoten. Trema je velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o tremi in ugotoviti prisotnost treme pri učencih ter kako se z njo soočajo. Iskali smo njene vzroke, pozitivne in negativne učinke ter tehnike, ki bi utegnile zmanjšati obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. Teoretični del diplomskega dela zajema temeljne pojme in spoznanja s področja treme in je kot izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Vzorec zajema 88 učencev, ki so obiskovali razrede v 2. in 3. triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil proučiti tremo pred glasbenim nastopanjem in raziskati razlike med učenci 2. in 3. triletja ter med dečki in deklicami, glede vpliva treme na nastop. Rezultati so pokazali, da je trema stalni spremljevalec glasbenih nastopov pri učencih. Največjo tremo občutijo nekaj trenutkov pred nastopom in se jo znebijo tik po njem. Učenci imajo večjo tremo pri zelo zahtevni skladbi in pred velikim občinstvom. Tekmovanje je vrsta nastopa, kjer učenci občutijo najmočnejše fiziološko vzburjenje, le-to pa se odraža v pospešenem bitju srca. Dekleta so bistveno bolj nagnjena k doživljanju treme pred nastopom kot fantje in jo tudi pogosteje občutijo. Ugotovili smo tudi, da se pred nastopom večina učencev po nasvete glede treme zateka k učitelju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, pa predlagamo, da bi bilo potrebno učitelje dodatno izobraziti glede vpliva treme na nastop pri učencih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Trema, strah, anksioznost, izvajalska anksioznost, nastopanje, izvedba, glasbena šola.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 3363; Prenosov: 625
.pdf Celotno besedilo (990,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici