Search the digital library catalog

Abstract: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Keywords: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 305; Downloads: 48
Full text (2,49 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali obe smeri odnosa med kakovostjo in dolžino spanja ter pozitivnim in negativnim afektom. Poleg tega smo preučevali tudi napovedno vrednost kakovosti in dolžine spanja na uporabo posameznih strategij čustvene regulacije in na učinkovitost le-teh za regulacijo pozitivnega in negativnega afekta. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so med sedem-dnevnim sodelovanjem šestkrat dnevno odgovarjali na vprašanja, vezana na čustvena stanja in strategije, s katerimi regulirajo svoja čustva, ter enkrat dnevno na vprašanja, vezana na dolžino in kakovost spanja. S pomočjo večnivojskega modeliranja smo ugotovili, da tako kakovost kot dolžina spanja pozitivno napovedujeta pozitivni afekt prihodnji dan ter negativno negativni afekt prihodnji dan. Odnos med dolžino spanja in negativnim afektom se je izkazal za bolj kompleksen, saj po vključitvi strategij čustvene regulacije dolžina spanja negativnega afekta več ne napoveduje statistično značilno. Naše analize ne potrjujejo odnosa v smeri afekt – spanje, saj niti pozitivni niti negativni afekt ne napovedujeta kakovosti in dolžine spanja. Čeprav kakovost spanja ni napovednik uporabe posameznih strategij čustvene regulacije, igra pomembno vlogo pri učinkovitosti strategij zatiranja izražanja čustev in ruminacije. Osebe, ki poročajo o višji kakovosti spanja so namreč bolj učinkovite pri uporabi zatiranja izražanja čustev in ruminacije za pozitivni afekt in pri uporabi zatiranja izražanja čustev za negativni afekt, saj pri njih prihaja do manjšega upada pozitivnega oz. manjšega porasta negativnega afekta kot pri osebah, ki poročajo o nižji kakovosti spanja. Dolžina spanja pa se je izkazala za negativni napovednik uporabe sprejemanja in prevrednotenja tako pri pozitivnem kot tudi pri negativnem afektu. V pričujočem magistrskem delu ugotavljamo tudi, da učinkovitost strategij čustvene regulacije čez dan ne variira. V diskusiji rezultate obrazložimo, predstavimo pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter podamo predloge za prihodnje raziskave.
Keywords: kakovost spanja, dolžina spanja, regulacija čustev, učinkovitost regulacije čustev
Published in DKUM: 02.10.2023; Views: 517; Downloads: 69
Full text (1,29 MB)

Abstract: Z razvojem tehnologije se pojavlja vedno večje lastništvo in uporaba elektronskih naprav, predvsem pametnih telefonov. Omenjeni trend je še posebej izrazit pri mladostnikih: iz leta v leto poročajo o vedno večjem lastništvu in njihovi uporabi. Uporaba elektronskih naprav se povezuje s težavami na področju spanja mladostnikov, ki je zaradi bioloških sprememb že tako podvrženo številnim izzivom, in s področjem učnega delovanja, natančneje učne zavzetosti. Zato smo želeli z našo raziskavo preveriti, v kakšnem odnosu so omenjeni dejavniki: uporaba elektronskih naprav, spanje in učna zavzetost. Zanimalo nas je, ali prihaja do razlik v spanju in učni zavzetosti posameznikov, ki pretirano uporabljajo naprave, ali le-te uporabljajo v zadnji uri pred spanjem, prav tako pa smo se osredotočili na to, ali je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik spanja in učne zavzetosti. Iskali smo odgovore na raziskovalno vprašanje, če različni vidiki spanja moderirajo odnos med povprečno preživetim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 531 dijakov (78,2 % dijakinj) iz različnih srednjih šol po Sloveniji, ki so bili stari med 15 in 20 let, in sicer smo za pridobivanje uporabili: tri vprašanja glede uporabe elektronskih naprav, ki smo jih sestavili sami, Kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom (SAS-SV) za pridobivanje informacije o tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom, Vprašalnik učne zavzetosti (UWES-S) za preverjanje učne zavzetosti mladostnikov, Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) ter Epworthsko lestvico zaspanosti (ESS) za preverjanje spanja in izidov spanja. Ugotovili smo, da dekleta poročajo o večjem tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom in o njegovi pogostejši uporabi, medtem ko fantje izkazujejo pogostejšo uporabo igralnih konzol; da povprečen čas na pametnem telefonu in njegova uporaba v zadnji uri pred spanjem napovedujeta zasvojenost z njim; da je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik učne zavzetosti in spanja. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da so zaznana kakovost spanja, dnevna neučinkovitost in zaspanost preko dneva moderatorji odnosa med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo, to pomeni, da omenjene dimenzije spanja dodatno okrepijo odnos med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo.
Keywords: uporaba elektronskih naprav, zasvojenost s pametnim telefonom, učna zavzetost, kakovost spanja mladostnikov
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 1181; Downloads: 347
Full text (1,60 MB)

Abstract: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Keywords: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 904; Downloads: 169
Full text (1,20 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Izmensko delo je v poklicu medicinskih sester neizogibno in nujno potrebno. Dobro vodstvo in organizacija dela imata ključen pomen pri preventivi neugodnih dejavnikov izmenskega dela. Namen zaključnega dela je ugotoviti povezanost izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metode PRISMA. Iskanje literature se je izvedlo v štirih podatkovnih bazah in sicer: PubMeb, Medline, CINAHL in ScienceDirect s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, na podlagi ključnih besed in zastavljenim raziskovalnim vprašanjem. Rezultati: S pomočjo analize vsebine smo ugotovili, da so v večini raziskav poročali o veliki povezanosti izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo kot tudi z izgorelostjo medicinskih sester. Boljše rezultate dosegajo medicinske sestre, ki se lahko prostovoljno odločijo za opravljanje izmenskega dela, prav tako ima pomembno vlogo pri preprečevanju negativnih dejavnikov tudi vodstvo.
Keywords: Nočna izmena, kvaliteta spanja, obremenitev pri delu, trajanje spanca, zadovoljstvo pri delu, kakovost življenja, motnje spanja.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1372; Downloads: 212
Full text (507,32 KB)