| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv izbire in sestave gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. in vitro
Anita Paj, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskali smo vpliv sterilizacije, mineralne sestave in strjevalca gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum. Preučili smo, kako na kalitev spor praproti P. bifurcatum vplivajo razlike v mineralni sestavi Knopovega, dveh različkov Knudsonovega, Moorovega, polovičnega Murashige — Skoogovega in Thompsonovega gojišča, ki jih raziskovalci uporabljajo za kalitev spor drugih vrst praproti, ter jih primerjali s kalitvijo spor na Knopovem in Murashige — Skoogovem gojišču, ki sta najpogosteje omenjeni gojišči za kalitev spor P. bifurcatum. Način sterilizacije spor vpliva na kalitev spor. Spore so kalile na vseh uporabljenih gojiščih. Kaljivost spor je bila podobna na vseh gojiščih različne mineralne sestave, ne glede na prisotnost strjevalca gojišča. Mineralna sestava gojišča in prisotnost strjevalca gojišča vplivata na velikost celic in dolžino rizoidov v zgodnjem razvoju gametofita. Na gojiščih z dodanim strjevalcem gojišča se je razvilo manjše število daljših rizoidov in večje število manjših celic. V tekočih gojiščih se je razvilo večje število krajših rizoidov in manjše število večjih celic.
Ključne besede: Platycerium bifurcatum, spore, gametofit, rizoid, trdo in tekoče gojišče, kalitev
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2488; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

3.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH PAPIRNIŠKIH VOD Z ALGNO-BAKTERIJSKO MEŠANICO
Maja Pšajd, 2012, diplomsko delo

Opis: Papirna odpadna voda vsebuje vrsto suspendiranih, topnih organskih in anorganskih sno-vi, ki lahko z direktnimi izpusti v okolje povzročijo neravnovesje vodnega ekosistema. Industrije zmanjšujejo posledice onesnaževanja okoljskih vod tako, da vsako odpadno vodo iz proizvodnje vodijo skozi čistilno napravo, kjer ji zmanjšajo vsebnost nevarne snovi za okolje. V diplomski nalogi smo uporabili alternativni način čiščenja odpadnih papirniških vod z algno-bakterijsko mešanico in jo primerjali s sistemom aerobnega čiščenja z aktivnim bla-tom. Eksperimentalno delo je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo gojili C. vul-garis Hamburg in določili primerno razmerje dodane mase aktivnega blata in mikroalg v sistem čiščenja z algno-bakterijsko mešanico. V drugem delu smo vzpostavili sistem čiš-čenja z algno-bakterijsko mešanico in sistem čiščenja z aktivnim blatom. Kot negativno kontrolo smo uporabili samo odpadno vodo. Pri gojenju mikroalg smo uporabili KC gojišče in z merjenjem OD678 spremljali prirast mikroalg. Glavni parametri, ki smo jih spremljali pri čiščenju odpadne papirniške vode so bili KPK, BPK5, T, koncentracija raztopljenega kisika in pH. Podatke o vrednosti klorofila a, dobljene z ekstrakcijo, smo uporabili za spremljanje rasti C. vulgaris Hamburg v algno-bakterijski mešanici. Eksperimentalno delo je potekalo pet dni v šaržnem bioreaktorju z volumnom 4,5 L. S sistemom čiščenja odpadne papirniš-ke vode z uporabo algno-bakterijske mešanice se je vrednost KPK znižala za 48 % in BPK5 za 89 %, z uporabo aktivnega blata se je vrednost KPK znižala za 53 % in BPK5 za 92 %. Vrednosti KPK kažejo na prisotne težko razgradljive snovi v odpadni papirniški vodi. Med procesom čiščenja odpadne papirniške vode z algno-bakterijsko mešanico je bila rast mikroalge C. vulgaris Hamburg inhibirana. Pravih vzrokov ne poznamo, saj v sklopu eksperimentalnega dela odpadne papirniške vode nismo karakterizirali. Vsekakor so ugo-tovitve dobra iztočnica za nadaljnje raziskave
Ključne besede: Čiščenje odpadne papirniške vode, algno-bakterijska mešanica, C. vulgaris Hamburg, aktivno blato, mikroalge, KC gojišče
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1759; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
VPLIV SESTAVE GOJIŠČA NA USPEŠNOST KORENINJENJA PODLAGE ČEŠNJE GISELA 5 V IN VITRO RAZMERAH
Andreja Plohl, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, ki smo ga opravljali od junija 2009 do junija 2011 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, smo želeli sestaviti optimalno gojišče za uspešno koreninjenje podlage Gisela 5 v in vitro razmerah. Kot izhodiščni material smo uporabili poganjke, ki so že rasli in vitro. Najprej smo namnožili 175 poganjkov, ki smo jih prenesli na različna gojišča za koreninjenje. Lepo razvite in zdrave poganjke smo prestavili na sedem gojišč za koreninjenje (K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7), ki so vsebovala osnovno gojišče MS z vitamini v različnih koncentracijah, saharozo in različne koncentracije rastnih regulatorjev iz skupine avksinov (IBA in NAA). Kot najboljše se je izkazalo gojišče K5 z 0,5 mg/l IBA, na katerem je koreninilo 71,43 % rastlin. Najslabše pa je bilo gojišče K4 s 3,48 mg/l IBA, na katerem je koreninilo 8,33 % rastlin. Rastline, ki so koreninile, smo presadili v substrat in jih dali aklimatizirat v meglilno komoro v rastlinjak in rastno komoro v laboratoriju. Kot boljša se je izkazala aklimatizacija v meglilni komori v rastlinjaku.
Ključne besede: češnje, in vitro razmnoževanje, koreninjenje, gojišče, Gisela 5
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 463; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (833,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici