| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941)
Gašper Šmid, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941) je predstavljen položaj Dravske banovine v političnem, ekonomskem, socialnem, narodnostnem in diplomatskem vidiku od vstopa nekdanje Slovenske ljudske stranke v vlado pa do začetka druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, ki je bilo vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. To je čas zaostrenih mednarodno-političnih razmer v Evropi, ki so jih vzpostavile totalitaristične ideje fašizma, nacizma in komunizma. Podobno zaostreno stanje je bilo zaradi nacionalnih trenj in ideoloških spopadov tudi v Kraljevini Jugoslaviji in posledično tudi v Sloveniji. Banski svet Dravske banovine je bil v tem času nezadovoljen z zgolj posvetovalno funkcijo in je želel pridobiti čim večjo avtonomijo, zlasti v finančnem okviru, ki bi pripeljala do t. i. Banovine Slovenije, federativne upravno enote pod vodstvom bana, z lastnimi pristojnostmi v gospodarstvu, šolstvu, socialnih in notranjih zadevah ter financah, ki bi bile omejene samo na njeno ozemlje. Stanje oziroma vpliv Dravske banovine in Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo ugotovljeno iz statistike in analiz o diplomatsko-konzularnih predstavnikih, zapisanih v arhivskem gradivu Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, ki ga hranijo v Arhivu Jugoslavije v zbirki AJ 37 dr. Milana Stojadinovića. V takratni Jugoslaviji so namreč vse odločitve nastajale, se usklajevale in potrjevale v centru, in sicer v Beogradu. V poglavju o nemški manjšini na Kočevskem je bila potrjena takratna situacija, predstavljene pa so bile tudi nove ugotovitve o življenju in sobivanju Slovencev s predstavniki nemške manjšine v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Pričujoče delo je nastalo na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani in Arhiv Jugoslavije v Beogradu, s pomočjo uradnih listov, časopisnega gradiva ter znanstvene in strokovne literature.
Ključne besede: Dravska banovina 1935–1941, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke, Jugoslovanska radikalna zajednica, banovina Hrvaška, banovina Slovenija, banski svet, notranja politika, avtonomija.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 1640; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

2.
Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938
Uroš Hrastovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja je bilo vse prej kot dolgočasno. V prvi polovici tega desetletja je bila na oblasti Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), katere del so bili tudi slovenski liberalci. Na podlagi zakonske določbe, ki je dovoljevala le obstoj vsedržavnih strank, so bile formalno prepovedane vse ostale stranke. Poleg tega so bili vsi voditelji bivših strank, ki se niso vključili v JNS, politično konfinirani v različne dele države. Leta 1935 je prišlo do spremembe v beograjski vladi. Premierski stolček je prevzel dr. Milan Stojadinović, ki je skupaj z Mehmedom Spaho in dr. Antonom Korošcem oblikoval vsedržavno Jugoslovansko radikalno stranko (JRZ). Kmalu po prevzetju oblasti je JRZ načrtno nastavljala svoje ljudi na vse pomembnejše državne, banske, sreske in občinske položaje. To se je zgodilo tudi v Mestni občini Maribor, ko so pristaši stranke že v letu 1935 prevzeli vse pomembnejše občinske funkcije, med drugim tudi položaj predsednika in podpredsednika Mestne občine ter večino v mestnem svetu. V diplomskem delu je najprej na splošno predstavljeno politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja. Hkrati s predstavitvijo dogodkov na ravni celotne države je pomemben del diplomskega dela namenjen tudi opisu političnega dogajanja v Dravski banovini, ki je takrat skoraj v celoti zajemala ozemlje današnje Slovenije. V nadaljevanju je nato podrobneje predstavljena Jugoslovanka radikalna stranka, in sicer njen nastanek, organizacija in delovanje v državi. Zadnji del diplomskega dela pa obsega opis političnega dogajanja v Mestni občini Maribor s poudarkom na obdobju med leti 1935 in 1938, ko je bila na oblasti stranka JRZ. Glavni vir podatkov za zadnji del naloge so bili Zapisniki sej Mestnega sveta v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Jugoslovanska radikalna zajednica, Kraljevina Jugoslavija, Mestna občina Maribor, mestni svet, trideseta leta 20. stoletja
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 2257; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (953,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici