1. Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945-1947) : magistrsko deloAne Marie Herceg, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan odnos britanskih zasedbenih oblasti do Slovencev na avstrijskem Koroškem v obdobju med letoma 1945 in 1947, pri čemer se osredotoča na čas do Londonske konference januarja 1947, ko je bila tema pogovorov avstrijsko-jugoslovanska razmejitev. Pri tem so bili upoštevani objavljeni dokumenti ameriške in britanske diplomacije ter neobjavljeni primarni viri, ki jih hranita Britanski državni arhiv (The National Archives) v Kew-Londonu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Za raziskavo so bili analizirani tudi avtobiografski zapisi, spomini pripadnikov slovenske manjšine ter poročanja časopisov različnih političnih usmeritev – projugoslovanskih in proavstrijskih. Namen magistrskega dela je bil osvetliti elemente nasilja, ki v tem obdobju še niso bili temeljito raziskani. Z analizo iz t. i. tretje strani in pričevanj koroških Slovencev delo prikaže različne oblike nasilja na podlagi izbranih primerov. Povojno obdobje je bilo za urejanje manjšinskih pravic Slovencev eno najzahtevnejših, saj je bila Avstrija razdeljena na več okupacijskih con, pri čemer je Koroško upravljala britanska zasedbena oblast. Ta je Slovencem sicer zagotavljala določene pravice in svoboščine s pobudami, kot so izdaja slovenskega časopisa Koroška kronika, predvajanje radijskih oddaj v slovenščini, spodbujanje kulturnega udejstvovanja ter postopna denacifikacija. Kljub temu pa so počasno ukrepanje, neodločnost ali celo sodelovanje z (nekdanjimi) nacisti s strani britanskih oblasti prispevali k izvajanju določene mere represije in nasilja. Čeprav so bili Britanci in njihovi politični predstavniki v Avstriji seznanjeni z nasiljem nad Slovenci, so z neukrepanjem zasledovali politiko čimprejšnje stabilizacije Avstrije in germanizacije.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, Koroška, britanska zasedbena oblast, 1945–1947, nasilje, manjšina.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 20; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Med krono in evromAlbin Gradišnik, Vinko Gorenak, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: denar, Slovenija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Evropska unija, policija, varovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,86 MB) |
3. Nadzor slovenske intelektualne "opozicije" s strani Službe državne varnosti v osemdesetih letih : doktorska disertacijaAna Šela, 2022, doktorska disertacija Opis: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pregled dogajanja na slovenski kritiški intelektualni in kulturni sceni v osemdesetih letih 20. stoletja v luči poročil, analiz in informacij republiške SDV, hkrati pa predstavi tudi nastanek in organizacijo ter reorganizacijo službe, njena glavna področja delovanja ter metodologijo, ki jo je pri izvrševanju svojih nalog uporabljala.
Ključne besede: Služba državne varnosti, osemdeseta leta, Jugoslavija, intelektualna 'opozicija', kritiški tisk
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,26 MB) |
4. Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko deloVeronika Mešić, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Ključne besede: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 129
Celotno besedilo (918,50 KB) |
6. Samoupravni komunalni sistem : letno in petletno poročiloMarjan Brezovšek, 1985, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Prvi vtis pove veliko o človeku. Razgovor za službo, sklepanje novih poznanstev, sprejemni izpiti … Vsak izmed nas se je že kdaj srečal s situacijo, v kateri je moral postaviti prvi vtis ali pa si je na podlagi njega ustvaril mnenje o nekom. Lahko rečemo, da vsak poskuša ugotoviti lastnosti drugega na podlagi informacij, ki so na voljo v določenem trenutku. Na primer na podlagi videza, hobijev, poznanstev, izobrazbe, kulture … si lahko ustvarimo neki okvirni profil, kamor postavimo osebo. Na neki način je vsak izmed nas na določeni točki postavljen v vlogo nekakšnega profilerja ali pa je profiliran. Policija si pri preiskovanju zločinov pomaga z različnimi postopki, med katere spada tudi profiliranje. V diplomskem delu smo se osredotočili na eno izmed tehnik profiliranja, ki se uporablja predvsem pri preiskovanju kaznivih dejanj, kjer je storilec neznan. Ta tehnika se imenuje geografsko profiliranje. Je dokaj sodobna tehnika profiliranja, ki med seboj povezuje serijska kriminalna dejanja. Zanimale so nas njene prednosti in slabosti ter splošna uporabnost geografskega profila pri analizi kriminalnih dejanj. Pri tej tehniki profiliranja je v zadnjih desetletjih prišlo do napredka, k čemur je pripomogel razvoj tehnologije, interneta in programov na področju kartiranja zemljevidov. Da je geografski profil sploh možno izvesti, je pomembno imeti večje število že znanih kaznivih dejanj, ki jih je predvidoma storil isti storilec. Za lažje osredotočanje pri preiskovanju je pomembno tudi to, da prepoznamo, za kakšen tip storilca gre. To razberemo glede na njegovo gibanje po prostoru in tako lahko predvidevamo njegov naslednji korak. Večina ljudi, tudi storilcev, se počuti varneje v bližini svojega doma, saj tako operirajo na območju, ki ga poznajo in kjer imajo občutek varnosti. Z izvedbo geografskega profila odkrijemo najverjetnejšo možnost, kje se storilec nahaja oz. kje deluje. Za nastanek in obstoj geografskega profiliranja so pomembni zemljevidi, ki so danes s pomočjo tehnologije dokaj natančni in obsegajo velika območja. S pomočjo tehnologije in programov za ustvarjanje zemljevidov se lahko podatki nenehno izpopolnjujejo in tudi veliko hitreje ažurirajo, kot so se v preteklosti na mapah oz. kartah, torej na risanih zemljevidih. Danes najdemo že kar nekaj dobrih programov za kartiranje kriminala. Programi temeljijo na matematičnih funkcijah, ki določajo območje ogroženosti in vrnejo prikaz v večdimenzionalni sliki oz. zemljevidu. Da geografski profil nastane, je treba izpolniti več predpostavk. Uporaba in izvedba geografskega profila sta dokaj zapleteni in potrebujeta natančno in obsežno znanje izkušenih preiskovalcev kaznivih dejanj.
Ključne besede: sociologija, samoupravljanje, komuna, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,98 MB) |
7. Palestinsko vprašanje v kontekstu jugoslovanske zunanje politikeJerneja Breznik, 2021, magistrsko delo Opis: Palestinsko krizno žarišče predstavlja eno najdlje trajajočih kriznih žarišč sodobne zgodovine. Judovsko-arabski spor, ki ga je zaznamovalo trčenje dveh nacionalizmov med 19. in 20. stoletjem, je od ustanovitve izraelske države leta 1948 prerasel v konflikt svetovnih razsežnosti. Britanska mandatna oblast, ki je v Palestini nastopila po prvi svetovni vojni in se obdržala do leta 1948, je v regiji prvotno varovala lastne strateške interese in se izkazala za neuspešnega mediatorja pri naraščajočih napetostih med Judi in Arabci. Po umiku britanskih mandatnih oblasti so vprašanje Palestine prevzeli Združeni narodi, ki so se v okviru posebne komisije UNSCOP s palestinskim vprašanjem ukvarjali od leta 1947. V poročilu UNSCOP-a sta bili predvideni dve rešitvi: delitev Palestine na dve državi in federativna ureditev. Jugoslavija, ki se je takrat že počasi uveljavljala na mednarodnem prizorišču, je zagovarjala slednjo, kar pa se ni uresničilo. Jugoslavija je pri reševanju palestinske problematike v okviru Gibanja neuvrščenih odigrala ključno vlogo. Po sporu z Informbirojem je pričela z lastno zunanjepolitično usmeritvijo, ki se je odražala predvsem pri reševanju palestinsko-izraelskega vprašanja.
Ključne besede: Bližnji vzhod, Palestina, Izrael, palestinski konflikt, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,54 MB) |
8. Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikovBorut Krog, 2020, magistrsko delo Opis: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije.
Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti.
Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 1023; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,45 MB) |
9. |
10. Zgodovinske okoliščine, v katerih je bil preprečen "miting resnice" v LjubljaniBožo Repe, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, nacionalizmi, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno v DKUM: 21.05.2020; Ogledov: 923; Prenosov: 44
Celotno besedilo (364,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
