Search the digital library catalog

Keywords: denar, Slovenija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Evropska unija, policija, varovanje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 116; Downloads: 2
Full text (1,86 MB)

Abstract: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 824; Downloads: 270
Full text (1,37 MB)

Abstract: Prvi vtis pove veliko o človeku. Razgovor za službo, sklepanje novih poznanstev, sprejemni izpiti … Vsak izmed nas se je že kdaj srečal s situacijo, v kateri je moral postaviti prvi vtis ali pa si je na podlagi njega ustvaril mnenje o nekom. Lahko rečemo, da vsak poskuša ugotoviti lastnosti drugega na podlagi informacij, ki so na voljo v določenem trenutku. Na primer na podlagi videza, hobijev, poznanstev, izobrazbe, kulture … si lahko ustvarimo neki okvirni profil, kamor postavimo osebo. Na neki način je vsak izmed nas na določeni točki postavljen v vlogo nekakšnega profilerja ali pa je profiliran. Policija si pri preiskovanju zločinov pomaga z različnimi postopki, med katere spada tudi profiliranje. V diplomskem delu smo se osredotočili na eno izmed tehnik profiliranja, ki se uporablja predvsem pri preiskovanju kaznivih dejanj, kjer je storilec neznan. Ta tehnika se imenuje geografsko profiliranje. Je dokaj sodobna tehnika profiliranja, ki med seboj povezuje serijska kriminalna dejanja. Zanimale so nas njene prednosti in slabosti ter splošna uporabnost geografskega profila pri analizi kriminalnih dejanj. Pri tej tehniki profiliranja je v zadnjih desetletjih prišlo do napredka, k čemur je pripomogel razvoj tehnologije, interneta in programov na področju kartiranja zemljevidov. Da je geografski profil sploh možno izvesti, je pomembno imeti večje število že znanih kaznivih dejanj, ki jih je predvidoma storil isti storilec. Za lažje osredotočanje pri preiskovanju je pomembno tudi to, da prepoznamo, za kakšen tip storilca gre. To razberemo glede na njegovo gibanje po prostoru in tako lahko predvidevamo njegov naslednji korak. Večina ljudi, tudi storilcev, se počuti varneje v bližini svojega doma, saj tako operirajo na območju, ki ga poznajo in kjer imajo občutek varnosti. Z izvedbo geografskega profila odkrijemo najverjetnejšo možnost, kje se storilec nahaja oz. kje deluje. Za nastanek in obstoj geografskega profiliranja so pomembni zemljevidi, ki so danes s pomočjo tehnologije dokaj natančni in obsegajo velika območja. S pomočjo tehnologije in programov za ustvarjanje zemljevidov se lahko podatki nenehno izpopolnjujejo in tudi veliko hitreje ažurirajo, kot so se v preteklosti na mapah oz. kartah, torej na risanih zemljevidih. Danes najdemo že kar nekaj dobrih programov za kartiranje kriminala. Programi temeljijo na matematičnih funkcijah, ki določajo območje ogroženosti in vrnejo prikaz v večdimenzionalni sliki oz. zemljevidu. Da geografski profil nastane, je treba izpolniti več predpostavk. Uporaba in izvedba geografskega profila sta dokaj zapleteni in potrebujeta natančno in obsežno znanje izkušenih preiskovalcev kaznivih dejanj.  
Keywords: sociologija, samoupravljanje, komuna, Jugoslavija
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 715; Downloads: 15
Full text (1,98 MB)

Abstract: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije. Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti. Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Published in DKUM: 17.05.2021; Views: 1011; Downloads: 101
Full text (2,45 MB)

Keywords: Jugoslavija, Slovenija, nacionalizmi, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Published in DKUM: 21.05.2020; Views: 919; Downloads: 39
Full text (364,72 KB)
This document has many files! More...