SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ameriškega imperializma na islamski fundamentalizem
Valentina Kavnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse pogosteje smo priča terorističnim dejanjem, ki so naperjena proti Ameriki in Zahodu. Namen tega diplomskega dela je predstaviti glavne vzroke za nastanek radikalnih islamističnih organizacij, ki so odgovorne za nekatera izmed teh dejanj. Vse teroristične organizacije kot glavni vzrok navajajo naraščajoče nezadovoljstvo in selektivno vmešavanje ameriške politike v svetovno dogajanje. To je še posebej očitno na primeru Bližnjega vzhoda, kjer že desetletja traja spor med Izraelom in Palestino.
Ključne besede: fundamentalizem, terorizem, imperializem, islam, Judje, muslimani, Arabci, Združene države Amerike, Izrael, Palestina
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 4052; Prenosov: 643
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
JUDJE NA PTUJU V SREDNJEM VEKU
Mateja Simonič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Judje na Ptuju v srednjem veku predstavlja, na podlagi ohranjenih srednjeveških regestov in zgodovinske literature, življenje Judov na Ptuju vse od njihove prve omembe leta 1286 do njihovega pogroma. Pomembnost Judov na Ptuju potrjujejo: prva omemba sodnika Judov na Štajerskem leta 1333, judovske pravice v petih členih ptujskega mestnega statuta iz leta 1376, delovanje judovskih bankirjev Isserleina in njegovega vnuka Moschea, poslovni stiki z različnimi plemiškimi rodbinami, ohranjeni srednjeveški nagrobniki, judovska ulica, domnevna srednjeveška sinagoga in podatki o pogromu v letu 1404 (in o domnevnem v letu 1397). Srednjeveški Judje so imeli vodilno vlogo pri uvajanju denarnega gospodarstva in s tem zdravega gospodarskega življenja in vsestranskega kulturnega razvoja. Za razliko od kristjanov so lahko posojali denar z zaračunavanjem obresti. V visokem srednjem veku so posojila omogočala razmah gospodarstva. V tem času je Ptuj spadal pod oblast salzburškega nadškofa. Ta je Judom zagotavljal varnost in zaščito za plačilo visokih zneskov, ki jih je zanje pobiral mestni gospod.
Ključne besede: Judje, regesti, časovno razdobje od 1286 do 1404, pravni položajptujskih Judov, Isserlein, Mosche, denarno gospodarstvo, posojanje denarja, kulturnispomeniki ptujskih Judov, izgon Judov s Ptuja  
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1538; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
JUDJE V ŠPANIJI
Aleksandra Verbošt, 2013, diplomsko delo

Opis: Judovska vera je religija, ki se je tekom stoletij razširila po celem svetu. Iz tega okvira ni izostal niti Iberski polotok, saj so Judje imenovani Sefardi prišli v Španijo v začetku prvega tisočletja. Skozi stoletja so živeli pod različnimi vladavinami, ki so imele različne verske opredelitve. Religija vladarja je vplivala tudi na številčno judovsko skupnost. Čas Vizigotov je sprva prinesel svobodo, vendar se je konec 6. stoletja z kraljevim sprejetjem krščanstva na Jude pričel vršiti pritisk, ki je povzročil nemire, poboje, izgone in prisilno pokristjanjevanje judovskega prebivalstva. Z prihodom Arabcev Judje ponovno uživajo svobodo, njihova kultura, socialni in politični položaj se zelo razvije, zaradi česar to obdobje imenujemo tudi Zlata doba. Nastop krščanskih voditeljev pomeni izvajanje rekonkviste, ki se je razširila po polotoku. Po prisilnih pokristjanjevanjih Judje postanejo »novi kristjani« ali zbežijo iz države, saj je bil antisemitizem vse močnejši. Gre za čas inkvizicije, ki je leta 1492 pripeljala do izgon vseh Judov iz države. Življenje Judov v Španiji je bilo vedno podrejeno ukazom in volji vladarja, ki je določal njihovo usodo. Judje so kljub temu razvili visoko kulturo, umetnost, znanost, glasbo, jezik ladino ter kulinariko. Navedeno se je ohranilo vse do danes, kar nam daje vpogled v obdobje srednjega veka Judov v Španiji.
Ključne besede: Judje, Španija, Vizigoti, Arabci, rekonkvista, antisemitizem, novi kristjani, inkvizicija, življenje Sefardov.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1481; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Judje v srednjeveškem Mariboru
Katja Žnider, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Judje v srednjeveškem Mariboru so opisane značilnosti Judov, njihova naselitev, način življenja in njihov pomen za gospodarstvo srednjeveške Evrope. Podrobneje so opisani Judje v srednjeveškem Mariboru, ki so se na področje današnjega Maribora naselili v trinajstem stoletju in tukaj ostali vse do izgona, leta 1497. Živeli so v getu, ki je obsegal današnjo Židovsko in Ključavničarsko ulico ter sosednje dele novega Glavnega trga, Tattenbachove in Vetrinjske ulice, to je južno-vzhodni del tedanjega obzidanega mesta. Živeli so v skladu z judovskimi pravili, in sicer so opravljali božjo službo v sinagogi, ter živeli v sožitju s krščanskimi someščani. Prav zaradi slednjega jim ni bilo treba nositi judovskih oznak kot Judom v ostalih srednjeveških mestih po Evropi. Ukvarjali so se z denarnimi posli (mnogi med njimi), in zato sčasoma postali nepriljubljena skupina. Po ukazu Maksimilijana I. (1459 – 1519) so morali šestega januarja 1497 zapustiti Maribor. Mnogi so se naselili v dunajsko Novo Mesto in Neukirchen, nato pa so se preselili na Gradiščansko v Željezno (Eisenstadt) in severovzhodno Spodnjo Avstrijo (Marchegg). Da so Judje živeli v Mariboru, še danes pričajo mnoge zgradbe (na primer sinagoga), poimenovanje ulice (Židovska ulica), priimki današnjih Mariborčanov, ter številni materialni viri, ki jih danes hranita mariborski mestni muzej in mestni arhiv.
Ključne besede: Judje, Evropa, srednji vek, gospodarstvo, Maribor, Judje
Objavljeno: 12.01.2016; Ogledov: 875; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
Judje na Slovaškem
2015, katalog

Ključne besede: Bratislava, Judje, Judovska kultura, Kulturna zgodovina, muzeji, Razstavni katalogi, Zgodovina
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 345; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Judje v srednjeveških mestih Maribor in Erfurt
Samantha Roškar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava položaj Judov v mestih Maribor in Erfurt v srednjem veku. Poleg smiselnega uvoda o razvoju in nastanku obeh srednjveških mest je del naloge posvečen primerjalni analizi judovskega položaja v obeh mestih. Izpostavljene so ključne tematike, kjer se kažejo podobnosti in razlike med obema obravnavanima judovskima skupnostima. Specifično se magistrsko delo ukvarja še z raziskavo vzorca judovske naselitve v mestih Maribor in Erfurt. Nadalje so analizirane različne perspektive judovskega položaja v obeh mestih. Eden izmed ključnih ciljev, ki predstavlja sklepni del naloge, je ugotoviti podobnosti in razlike med mariborskimi in erfurtskimi Judi. Judje so kot etnična skupnost sooblikovali zgodovino na slovenskem ozemlju kot tudi drugod, kar jasno pokaže primer Erfurta, ki je premogel številčnejšo judovsko skupnost v primerjavi z Mariborom. Ponovni pojav Judov v 9. in 10. stoletju se povezuje predvsem z dobro prepredeno trgovsko mrežo, ki je botrovala nastanku številnih judovskih krajev in oblikovanju močnih judovskih skupnosti z lastno politično in pravno samoupravo. Le-te so bile pomemben faktor gospodarskega razvoja vse do množičnih izgonov v 15. stoletju. Nedvomno sta judovski skupnosti v Mariboru in Erfurtu odličen pokazatelj hitrega gospodarskega razvoja, številnih privilegijev (predvsem v korist vladarjev), značilne strukture judovskih občin in najstarejših navad ter običajev Judov na evropskih tleh.
Ključne besede: Maribor, Erfurt, Judje, judovska občina, zgodovina, srednji vek, srednjeveška mesta, nastanek mesta, gospodarstvo, pravni položaj, vsakdanjik
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 768; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

7.
SARAJEVSKA HAGADA - PODOBE, UJETE MED VERO IN PREGANJANJEM
Mirjam Salma Geder, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo temelji na raziskavi problematike figurativnega upodabljanja v Sarajevski Hagadi. V prvem delu teze poudarim pojav iluminiranih rokopisov znotraj judovske prepovedi likovnega izražanja. Predstavljena je teorija o obstoju morebitnega antičnega judovskega rokopisa, na katerem naj bi temeljila srednjeveška krščanska in judovska rokopisna umetnost. Podan je nastanek iluminiranih Hagad v zgodovinskem in kulturnem kontekstu in pojav antisemitizma v 13. in 14. stoletju, ki je imel vpliv na ikonografijo Hagad. Analizirane so tudi ključne iluminacije iz Sarajevske Hagade, in njihova medsebojna primerjava s krščanskimi iluminacijami. Medsebojno so primerjane tudi sefardske in aškenaške Hagade. Cilj diplomske naloge je bil seznaniti bralca z jasnejšo sliko razvoja srednjeveških iluminiranih Hagad znotraj zgodovinskega in kulturnega okvirja, da bi lažje razumeli nastanek in avtorstvo Sarajevske Hagade.
Ključne besede: Sarajevska Hagada, judovska umetnost, krščanska umetnost, Judje, srednjeveška Španija, pasha, seder, iluminirani rokopisi, midraš, slika, beseda
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 365; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

8.
ASIRCI V SVETEM PISMU
Petra Matičko, 2016, magistrsko delo

Opis: Asirci so antično ljudstvo z Bližnjega vzhoda, natančneje z območja severnega dela Iraka, danes tudi samooklicane Islamske države. Njihove korenine segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem, a so vrh svoje države doživeli šele za časa poznega kraljestva okoli leta 800 pr. n. št. V času zgodnjega kraljestva in srednjega imperija so se uveljavili predvsem kot dobri trgovci, s svojimi kolonijami po Anatoliji. Danes jih mnogi poznajo le kot dobre bojevnike iz časa poznega oziroma novoasirskega imperija, ko jim je uspelo razširiti svojo državo od Perzijskega zaliva na vzhodu do Sredozemskega morja in Egipta na zahodu. Na svojih osvajalskih pohodih so se srečevali z mnogimi ljudstvi, ki so živela na novoosvojenem ozemlju, in eno izmed teh ljudstev so bili tudi Judje, takrat živeči v dveh kraljestvih - Izraelu in Judi, ki so si ju Asirci podjarmili. Ravno njihova prevlada nad judovskim ljudstvom jim je zagotovila mesto tudi v Svetem pismu. O njih natančneje poroča Stara zaveza, čeprav jih na nekaterih mestih kot opomin lahko zasledimo še v Novi zavezi. Na svojih osvajalskih pohodih so Asirci namreč zavzeli mesti Samarijo in ogrožali Jeruzalem, prestolnici obeh kraljestev, in s tem postali neposredno vključeni v njihovo zgodovino.
Ključne besede: Sveto pismo, Stara zaveza, Nova zaveza, Asirija, Zgodnjeasirsko kraljestvo, Zgornja Mezopotamija, Srednjeasirski imperij, Novoasirski imperij, Judje, kraljestvo Izrael, Kraljestvo Juda.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 462; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU
Amadeja Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica leži na južnih obronkih Pohorja, neposredno ob vozlišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju. Nastala je iz štirih topografskih enot: cerkvenega kompleksa, dvora Bistrica, tržne naselbine in vasi Gradišče, ki je bilo tudi prvo jedro sedanje Slovenske Bistrice. Gradišče z bližnjo okolico je leta 1227 pridobilo trške pravice, leta 1310 pa je bilo povzdignjeno v mesto. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku imenovala samo Bistrica (»Feistritz«), šele v 16. stoletju se je pojavilo ime Slovenska Bistrica (»Windischfeistritz«) za ločevanje od kraja Nemška Bistrica (»Deutschfeistritz«) pri Gradcu. V 15. stoletju je bila Bistrica neposredno vpletena v spopade med Habsburžani in Walseeji, v sedemletno celjsko-habsburško vojno, leta 1446 so Bistrico napadli Ogri, proti koncu 15. stoletja, v letih 1472, 1477, 1493 in 1494, pa so se pred Bistrico in v njeni bližnji okolici začeli pojavljati Turki. Za obrambo je mesto imelo zgrajeno utrjeno obzidje in stolpe, ki so služili tudi kot bivališče za mestne gospode. Grad ni imel pomembnega strateškega položaja, krepil se je le zaradi varnosti kot del obrambnega sistema mesta. Slovenska Bistrica je v srednjem veku bila del Slivniške pražupnije. Cerkev sv. Jerneja je bila zgrajena okoli leta 1200. Leta 1379 se v listinah prvič omenja kapela Naše ljube gospe, ki je bila predhodnica sedanje mestne Marijine cerkve. V Slovenski Bistrici so se okoli leta 1370 začeli pojavljati Judje, ki so kmalu ustanovili svojo skupnost, saj se v letih 1374 in 1441 v virih omenja judovsko pokopališče. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku vseskozi zapletala v spore z mestoma Maribor in Ptuj za svoboden prevoz vina. Leta 1342 je bil sklenjen trgovinski sporazum med Slovensko Bistrico in Ptujem, ki je bistriškim meščanom omogočal udeležbo na ptujski tedenski tržnici. Trgovci v Slovenski Bistrici v virih niso omenjeni, najpogostejši obrtniki pa so bili mlinarji, peki, usnjarji, čevljarji, mesarji, zidarji, krojači, lončarji, kovači, ulivalci zvonov in steklarji.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, srednji vek, mestni sodniki, mestni gospodje, pečat, stolp, obzidje, grad, cerkev, Judje, trgovina, obrt, prevoz vina.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 811; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Odnosi med judi in kristjani v srednjeveški Evropi
Hana Orešnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi virov in literature obravnava položaj Judov v medsebojnem odnosu s kristjani v srednjeveški Evropi ter predstavlja sobivanje Judov, kristjanov in muslimanov pod krščansko vladavino na Iberskem polotoku. Prve naselbine Judov tako v Evropi, kot na Slovenskem najdemo že v času antike, vendar pa so stalne naselbine začele nastajati pozneje, v srednjeveškem obdobju. Judje so se naseljevali ob trgovskih poteh, ki so potekale mimo vseh večjih krajev po Evropi. Za časa naselitve v evropskem prostoru so imeli Judje določene privilegije, ki so se razlikovali od države in vladarja, pri čemer je zmotno mišljenje, da so bili Judje vedno v slabšem položaju v primerjavi kristjani, saj so imeli v mnogokaterem kraju zaščito vladarja, ki je kristjani niso bili deležni. Judje so bili v primerjavi s kristjani bolj izobraženi, mnogo več jih je bilo tudi pismenih, navzven pa niso veliko odstopali, saj je bila sestava njihove družine podobna krščanskim, vendar pa so judovske ženske imele dosti večjo vlogo tako v družini kot pri poslovanju kot krščanske ženske. Judje, ki so v času srednjega veka živeli po evropskih mestih in vaseh se tako niso veliko razlikovali od kristjanov, imeli so le svoja verska prepričanja, obrede in navade, ki so bila drugačna od krščanskih, zaradi česar so na njih mnogokrat gledali z viška in čeprav njihova dejanja niso bila sporna, se je do njih razvilo sovraštvo tako imenovano krščanski antijudaizem, ki ima zametke kasnejšega antisemitizma. Zaradi drugačnosti vere so jih mnogokrat skušali spreobrniti v krščansko vero, če pa so ostali zvesti svoji veri, so jih vladarji izgnali iz svojega ozemlja, kar se je v srednjem veku začelo z izgonom iz Anglije konec 13. stoletja, čemur so sledili izgoni iz drugih evropskih imperijev.
Ključne besede: Judje, kristjani, muslimani, srednji vek, Evropa, Iberski polotok, krščanski antijudaizem
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 287; Prenosov: 60
.docx Celotno besedilo (278,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici