1. Jareninski govor : magistrsko deloŽiga Šauperl, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki.
Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. POSLEDICE KUŽNIH EPIDEMIJ IN POŽARA V MARIBORSKI ŽUPNIJI SV. JANEZA KRSTNIKA MED LETI 1712 - 1725Dejan Horvat, 2011, diplomsko delo Opis: Med letoma 1714 in 1716 se v mariborski župniji sv. Janeza Krstnika še zadnjikrat na tem območju pojavi kužna epidemija. V raziskavo je zajeto obdobje med letoma 1712 in 1725. Diplomsko delo temelji na obdelavi matičnih knjig župnije Jarenina, župnije sv. Peter pri Mariboru (Malečnik) ter že objavljenih virov o mariborski župniji. Pri analizi so bili za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol, delež nezakonskih krščenih otrok, število poročnih vpisov, število pokopnih vpisov, delež vpisanih pokopov glede na spol in delež neopredeljenih pokopnih vpisov. Zbrani podatki dovolj zgovorno pričajo, da je bila v tem obdobju na omenjenih področjih prisotna kužna epidemija. Vendar ti podatki zagotovo niso popolnoma točni, saj vpisov v matične knjige niso vpisovali natančno in vestno, kar se je pri raziskovalnem delu dalo logično razbrati.
Predstavljen je tudi Maribor, in sicer v obdobju od kuge (1680–1682) do sredine 18. st. Mariborsko župnijo so prav tako prizadele druge elementarne nesreče, med njimi tudi uničujoči požari. Z obravnavanim obdobjem sovpada požar iz leta 1720, vendar o njem ni veliko zapisanega in raziskanega.
Ključne besede: zgodovina, kuga, Maribor, mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, župnija Jarenina, župnija sv. Peter pri Mariboru (Malečnik), požari, 18. stoletje
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 2761; Prenosov: 324
Celotno besedilo (747,51 KB) |
3. Druga svetovna vojna na območju občine PesniceMojca Križanec, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo spoznali dogajanje na območju sedanje občine Pesnica med Drugo svetovno vojno. V drugi svetovni vojni so to območje zajemali naslednji kraji: Jarenina, Jakobski Dol, Pesnica in Sv. Marjeta ob Pesnici (sedanja Pernica). Ti kraji so se le redko pojavljali v literaturi, zato sem se odpravila v Muzej narodne osvoboditve v Mariboru, kjer sem imela na voljo vire.
Z nalogo sem želela prikazati pričetek vojne, nemško upravo, šolstvo, izgon, politične aktiviste, ilegalno tehniko, postojanke seveda posameznike kot so Kerenčiči.
Seveda ne smemo pozabiti tudi, da so se v teh majhnih krajih pojavljali tudi četniki z Viktorjem Ekselenskim na čelu.
Ključne besede: Ključne besede: občina Pesnica, Jarenina, Jakobski Dol, Sv. Marjeta ob Pesnici, Kerenčič, četniki
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3837; Prenosov: 825
Celotno besedilo (5,64 MB) |
