| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi zaradi izmenskega dela
David Marjanović, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v zdravstveni negi zagotavljajo zdravstveno nego pacientom neprekinjeno 24 ur na dan. Izmensko delo poruši dnevni ritem telesa, vpliva na večino telesnih funkcij, in tudi na družbeno življenje zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv izmenskega dela na zdravje in počutje zaposlenih v zdravstveni negi ter vpliv izmenskega dela na delo, ki ga opravljajo.
Ključne besede: Izmensko delo, kakovost življenja, obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi, zakonodaja s področja izmenskega dela, zdravje.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah
Petra Valjavec, 2023, magistrsko delo

Opis: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem. Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0. Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka. Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Ključne besede: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 762; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

3.
Izmensko delo in zagotavljanje pacientove varnosti
Melisa Krajnc, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom. Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021. Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost. Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 601; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Vpliv izmenskega in nočnega dela na kvaliteto spanja medicinske sestre
Larisa Žula, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Ključne besede: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (548,84 KB)

5.
Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x
Alma Salkić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo. Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo. Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Ključne besede: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 848; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Zloraba uspaval zaposlenih v zdravstveni negi po nočnih izmenah
Andreja Golob, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Opravljanje poklica v zdravstveni negi, je pogosto naporno. Večina zaposlenih v zdravstveni negi opravlja delo na tri izmene. Pogosto se pojavljajo težave s spanjem po prihodu domov iz nočne izmene, za kar pa se pojavi takrat začasna preprosta rešitev, uporaba uspavalne tablete. Zato je bil namen diplomske naloge ugotoviti uporabo uspaval med zaposlenimi v zdravstveni negi po nočnem delu in to primerjati na treh strokovnih področjih, kirurškem, internem in psihiatričnem. Raziskovalne metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom pri tem pa zajeli namenski vzorec (n = 150) izvajalcev zdravstvene nege, na treh različnih strokovnih področjih. Rezultati: Čeprav več kot polovica (52,5 %) anketiranih meni, da je uporaba uspaval med izvajalci zdravstvene nege razširjena, smo z raziskavo ugotovili, da je uporaba uspaval pretežno nizka, saj med vsemi anketiranci uspavala uporablja le 14,7 %, kar predstavlja manj kot eno šestino. Ugotovili smo tudi, da je uporaba manjša (2,1 %) na psihiatričnem področju, kjer se delavci v zdravstveni negi srečujejo z odvisnostjo in posledicam zlorabe. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da manj kot šestina anketiranih uporablja uspavala. Prav tako ugotavljamo, da je uporaba uspaval manjša na psihiatričnih oddelkih. Pomanjkanje kvalitetnega spanja lahko pogosteje privede do neželenih dogodkov, ki jih želimo preprečiti saj lahko ogrozijo človeško življenje. Z uporabo uspaval se tveganje za neželene dogodke le poveča, saj imajo le–ti vpliv na živčevje, še posebej kadar jih vzamemo prepozno, da jih naše telo izloči.
Ključne besede: Medicinska sestra, izmensko delo, uporaba, hipnotiki, sedativi.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1353; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (405,92 KB)

7.
Organizacija izmenskega in nočnega dela ter njune posledice na zdravje delavca
Špela Tomažič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Današnja družba se spreminja v moderno družbo, kjer vedno več dejavnosti postaja dostopnih 24 ur na dan. Medtem, ko so bile nekoč ves čas dostopne le redke dejavnosti, kot npr. zdravstvo, gasilska in reševalna služba ipd., je danes povsem samoumevno, da so nam ob katerem koli času in dnevu dostopne različne storitvene dejavnosti, pa naj gre za zabavo ali prehrano, in tudi industrijska panoga mnogokrat deluje kontinuirano. Posledično je vzpostavljeno večizmensko delo, zato so delavci izpostavljeni (poleg delovnim obremenitvam) tudi obremenitvam glede nujnih motenj bioritma. Spremenjen ali različen delovni čas v veliki meri vpliva na človekovo počutje. Večizmensko in nočno delo lahko povzročata razna obolenja, posledice pa se lahko izražajo tudi v duševnem zdravju posameznika. V teoretičnem delu smo predstavili delovni čas in njegove obremenjujoče dejavnike ter posledice izmenskega in nočnega dela, v raziskovalnem delu pa smo raziskali, kako je izmensko delo organizirano v slovenskih podjetjih in kakšne zdravstvene posledice občutijo delavci, ki opravljajo izmensko in nočno delo. Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 60 zaposlenih v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da je pri starejših delavcih, ki opravljajo izmensko delo, prisoten višji odstotek pojavnosti zdravstvenih težav kot med mlajšimi delavci, ki prav tako opravljajo izmensko delo. Ugotovili smo, da delavci po nočni izmeni odspijo manj časa kot po dnevni izmeni in da pri delavcih, ki delajo več nočnih zaporednih izmen, ni zaznati višjega deleža pojavnosti zdravstvenih težav kot med delavci, ki opravljajo izmensko delo. Na splošno večizmenski delovnik predstavlja obremenitev za delavca, pri čemer nočna izmena ne predstavlja bistveno večjih obremenitev kot jutranja ali dnevna izmena, kot smo predpostavljali v hipotezi.
Ključne besede: organizacija, izmensko delo, nočno delo, delavec, zdravstvene posledice
Objavljeno v DKUM: 05.01.2018; Ogledov: 1980; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (511,57 KB)

8.
Vpliv nočnega in izmenskega dela na motnje spanja med izvajalci zdravstvene nege
Tjaša Korelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z izmenskim in nočnim delom se srečuje večina izvajalcev zdravstvene nege, saj je le z zagotavljanjem kontinuitete uspešno izvedena 24-urna dostopnost zdravstvenih storitev uporabnikom. Zaradi težav z usklajevanjem izmenskega dela in potrebi po zagotavljanju zadostnega spanca velikokrat prihaja do sprememb v strukturi spanja, ki lahko vodijo v motnje spanja, le-te pa predstavljajo tveganje za nastanek nekaterih bolezni, psihičnih motenj in vplivajo na dinamiko družabnega, družinskega življenja ter izvedbo opravljenega dela. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja med 302 zaposlenima izvajalcema zdravstvene nege. Raziskava je potekala s pomočjo modificiranega Pittsburgh Sleep Quality Indexa (PSQI) in je temeljila na samoporočanju. Dodana so bila vprašanja, ki so se navezovala na obliko dela, delovni čas, zdravstveno stanje, psihično, fizično stanje, opravljanje dela in medosebne odnose. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike v pojavnosti motenj spanja (p = 0,0005), zaznali pa smo tudi razlike v razvoju določenih psihičnih in organskih obolenj, izvedbo dela in kakovostjo medosebnih odnosov med izmenskimi in enoizmenskimi izvajalci zdravstvene nege. Sklep: Izvajalci zdravstvene nege, ki opravljajo izmensko delo, predstavljajo posebej ranljivo skupino za razvoj določenih motenj. Dolžnost delovne organizacije in vsakega posameznika je, da prepreči ali vsaj omeji dejavnike tveganja s strategijami za varovanje zdravja, ki zaposlenim omogočijo, da na delo prihajajo spočiti in naspani.
Ključne besede: motnje spanca, nočno delo, izmensko delo, vplivi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 1965; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
VPLIV DVOIZMENSKEGA DELA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
Mateja Bogataj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nočno in izmensko delo predstavljata način organizacije delovnega časa, ki delodajalcem omogoča prilagajanje predvsem ekonomskim in tehnološkim razlogom delovnega procesa. Zakonodajna ureditev ureja pravice izmenskih in nočnih delavcev, pri tem pa izpostavlja mlajše zaposlene, ženske in starejše. Z vidika delodajalca nočno in izmensko delo predstavljata nekatere prednosti, z vidika zaposlenih pa izmensko delo predstavlja tudi številne negativne vplive na zdravje in psihofizično počutje. Opravljanje dela v izmenah predstavlja večje tveganje za poškodbe na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je bil preučiti vplive izmenskega dela na zdravje z izpostavitvijo negativnih vplivov izmenskega dela. Z izvedbo kvalitativnega pristopa smo analizirali domačo in tujo literaturo. Kvantitativni pristop z izvedbo anketnega vprašalnika je omogočil izvedbo raziskave vpliva izmenskega dela na zaposlene v trgovinski dejavnosti. Anketni vprašalnik je bil izveden med zaposlenimi z dvoizmenskim delovnim časom v poslovalnicah Merkur Škofja Loka in Kranj Primskovo. Raziskava je bila izvedena v času od 3.4.2016 do 8.4.2016, v kateri je sodelovalo 37 zaposlenih. Izsledki izvedene raziskave so pokazali neposreden vpliv izmenskega dela na organizem zaposlenih. Kot dejavnike tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja zaposlenih so anketiranci izpostavili nespečnost, povečano stopnjo stresa, večjo pojavnost absentizma. Starejši zaposleni so se prilagodili izmenskemu delu, zato pri njih ni zaznati povečanega negativnega vpliva izmenskega dela.
Ključne besede: – zdravje, - nočno delo, - izmensko delo, - dejavniki tveganja.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2016; Ogledov: 1649; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
Vpliv nočnega in izmenskega dela na zadovoljstvo in organiziranost v privatnem življenju zaposlenih v Domu starejših občanov Preddvor
Renata Volčjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nočno in izmensko delo je nestandardna oblika dela, ki je neizogibna tudi pri zdravstvenih delavcih kot so srednje medicinske sestre oziroma bolničarji/negovalci v DSO Preddvor. Ti zaposleni so zaradi narave dela, ki ga opravljajo, nenehno izpostavljeni spremembam bioritma, torej spremembam v ritmu budnosti in spanja v obdobju 24 ur. Zagotovo pa so do neke mere prisiljeni tudi svoje družinske in družabne obveznosti podrediti svojemu delu oziroma mu prilagoditi privatno življenje. Namen diplomske naloge je preučiti, kako si organizirajo privatno življenje, ko imajo nočno delo, ali zaposlenim predstavlja večji problem popoldanska ali nočna izmena, ali imajo z organiziranostjo v privatnem življenju večje težave mlajše ali starejše zaposlene, ter vpliv na odnos s partnerjem. Na podlagi ankete, v kateri je sodelovalo šestindvajset zaposlenih iz DSO Preddvor, ki opravljajo izmensko in nočno delo, smo ugotovili, da dejavnost, kot je ukvarjanje z otroki, predstavlja manjši problem za zaposlene, ko delajo v nočni izmeni v primerjavi s popoldansko. Za manjši problem pa se izkaže popoldanska izmena, ko gre za dejavnosti, kot so kuhanje, ostala gospodinjska opravila in spanje. Zaposlene ne vidijo razlike med izmenama, ko gre za organizacijo dejavnosti, kot sta čas, ki ga zaposlene posvetijo partnerju, in prosti čas. Z organiziranostjo v privatnem življenju imajo enake težave oziroma jih enako dobro rešujejo tako mlajše kot starejše zaposlene. Raziskava je pokazala tudi, da partnerski odnos sam po sebi ni nekaj, na kar se ne bi dalo vplivati. Ne glede na izmensko in nočno delo se ga lahko izboljša ali poslabša. Glede priljubljenosti posameznih izmen pa je analiza pokazala, da starost zaposlenih vpliva samo na priljubljenost nočne izmene, pri ostalih dveh izmenah pa so razlike premajhne, da bi bile statistično značilne. Zakonski status oziroma stan zaposlene pa nima vpliva na priljubljenost izmene. Kadar zaposlene delajo v nočni izmeni, se je izkazalo, da spanje predstavlja samostojen problem v primerjavi z ostalimi dejavnostmi, kar je razumljivo, saj je nočni čas normalno namenjen spanju.
Ključne besede: nočno delo, izmensko delo, privatno življenje, odnos med partnerjema
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 1707; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 9.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici