1. Zunanja politika kneza Pavla : jugoslovansko približevanje Nemčiji in Italiji v tridesetih letih 20. stoletjaŽana Plejić, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana zunanja politika kneza Pavla Karađorđevića, ki je leta 1934 po atentatu na kralja Aleksandra prevzel funkcijo regenta mladoletnega Petra II. Karađorđevića. Knez Pavle je skupaj z dr. Ivom Perovićem in dr. Radenkom Stankovićem postal eden izmed treh regentov, vendar je bil on tisti, ki je dejansko vodil državo. Njegova zunanja politika je slonela na izboljševanju odnosov z Nemčijo in Italijo, kar je bilo velikokrat v nasprotju z njegovimi osebnimi prepričanji, saj je bil sam probritansko usmerjen. Poseben poudarek v magistrskem delu je na njegovem odnosu in delovanju do Nemčije in Italije. Naloga bo vsebinsko razdeljena na dva večja sklopa.
Prvi sklop se osredotoča na čas, ko je funkcijo ministrskega predsednika in zunanjega ministra zasedal pronemško usmerjeni Milan Stojadinović, ki je odnose z Italijo pripeljal do najbolj pozitivne točke v času regentstva kneza Pavla, kar se najbolje odraža v podpisu pakta Ciano-Stojadinović. Drugi vsebinski sklop pa se bo osredotočal na čas, ko je bil ministrski predsednik Dragiša Cvetković ter zunanji minister Aleksandar Cincar-Marković. Ta čas so zaznamovali predvsem druga svetovna vojna ter Pavlovi poskusi Kraljevini Jugoslaviji zagotoviti nevtralnost, vendar je Jugoslavija 25. marca 1941 podpisala pristop k Trojnemu paktu. Ob pisanju naloge je bilo analizirano pisanje
slovenskega konservativnega časnika Slovenec ter liberalnih časnikov Jutro ter Slovenski narod ter primarni objavljeni viri, ki jih hrani digitalni arhiv Združenih narodov. Analizirani so bili tudi objavljeni viri Yugoslavia, Political diaries 1918−1965 urednika Roberta Jarmana.
Keywords: Knez Pavle, Karađorđević, Kraljevina Jugoslavija, Italija, Nemčija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 22
 Full text (1,14 MB) |
2. Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo : magistrsko deloKaja Cafuta, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo« je namenjena predvsem lažjemu razumevanju razvoja instituta etažne lastnine na našem ozemlju, ter spremembam, ki so se čez leta uveljavile. Obenem magistrska naloga podrobno opredeljuje italijansko ureditev etažne lastnine in primerjavo le te z aktualno ureditvijo etažne lastnine v Republiki Sloveniji.
Etažna lastnina je posebna vrsta lastninske pravice na delu stavbe. Sam pojem se je na našem ozemlju začel razvijati nekje v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Proces uveljavitve je bil v veliki meri podvržen postopku nacionalizacije. Zaradi takšnih okoliščin so nastale posledice, ki se odražajo še danes.
Etažna lastnina je sama po sebi vrsta lastninske pravice, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku. Gre za lastništvo ene stavbe s strani različnih oseb, pri čemer je bistvena funkcionalna celota prostorov. K etažni lastnini vedno spada tudi solastnina na skupnih delih in napravah.
Z novelo SPZ-B, ki je bila sprejeta leta 2020, se je v naš pravni sistem uvedel nov institut povezanih nepremičnin. SPZ-B je namenil novemu institutu celotno poglavje, v katerem opredeljuje pravila za nastanek povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin ter prenehanje povezanih nepremičnin. Povezane nepremičnine lahko uvrstimo v poglavje pojavnosti lastninske pravice več oseb. Gre torej za upoštevanje potreb pri urejanju medsebojnih razmerij med lastniki nepremičnin, povezanih z načinom gradnje in urejanjem prostora. To so nepremičnine povezane z načinom gradnje in urejanjem prostora. Gre za nepremičnine, namenjene za skupno rabo več drugih nepremičnin oziroma funkcionalno povezavo dveh nepremičnin. Profesor Juhart je pri novem institutu izpostavil nekaj problemov, ki so neprimernost solastnine oziroma skupne lastnine kot osnovnega pravnega režima. Ločen pravni režim lahko pripelje do cepitve lastninske pravice ter do neučinkovitosti upravljanja.
Zanimivo je, kako različno je lahko urejen enak pravni institut v dveh državah, ki ležita na enakem kontinentu, vendar sta imeli različen postopek razvoja. Italija ima v svojem civilnem zakoniku (Codice Civile) napredne določbe s področja etažne lastnine, ki jih je leta 2012, natančneje 12. novembra potrdil odbor za pravosodje (Commissione giustizia) Republiškega senata z novim besedilom zakona o stanovanjskih nepremičninah. Novo besedilo je v pravni red na novo vključilo dokaj inovativne ideje kasacijskega sodišča s področja večstanovanjskih stavb ter dodal nekatera popolnoma nova določila, katera so bila do te točke še nepoznana. Primerjava med ureditvijo v državi Italiji ter Sloveniji jasno prikaže pomanjkljivosti v našem pravnem sistemu, predvsem to, da nismo ažurni v prilagajanju pravne ureditve glede na hiter tehnološki napredek ter hiter napredek na področju gradnje.
Keywords: etažna lastnina, etažni lastniki, zemljiška knjiga, SPZ-B, povezane nepremičnine, Italija, Codice Civile.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,05 MB) |
3. Vpliv človeškega kapitala na gospodarsko rast: empirična analiza Italije, Portugalske in GrčijeZala Kumer, 2024, undergraduate thesis Abstract: Glavni namen diplomskega dela je izvedba ekonometrične analize na temo vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast na primeru Italije, Grčije in Portugalske. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične opredelitve gospodarske rasti in človeškega kapitala ter povezave med njima. S pomočjo analize glavnih dejavnikov gospodarske rasti in človeškega kapitala smo predstavili trende gibanja, s pregledom dosedanjih empiričnih raziskav pa smo spoznali različne metode raziskovanja in skupne ugotovitve. S tem predznanjem smo v nadaljevanju dela ocenili funkcije vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast za vse tri države. Uporabili smo metodo najmanjših kvadratov in za ocenjene funkcije preverili ustreznost specifikacij modelov. Hkrati smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na rast BDP na prebivalca statistično značilno in pozitivno vpliva pričakovano število let izobraževanja ter da se po določeni stopnji obrne in začne na rast vplivati negativno. Poleg tega v večini primerov statistično značilno vplivajo tudi bruto investicije, bruto varčevanje, trgovina in rast BDP na prebivalca iz preteklega leta. Prihaja do neenotne smeri in jakosti koeficientov med analiziranimi državami.
Keywords: človeški kapital, gospodarska rast, izobrazba, Italija, Portugalska, Grčija
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (4,08 MB) |
4. |
5. |
6. Internments after the First World War : the case of women in the Northern Adriatic, 1918-1920Gorazd Bajc, 2018, original scientific article Abstract: In November 1918, at the end of World War I, the new Italian authorities arrested several persons in the territory of Venezia Giulia, Rijeka (Fiume) and some parts of Dalmatia and interned some of them in the interior of Italy. A detailed examination of many documents and lists that are kept in Roman and Trieste archives reveal that around 850 civilians were interned, including women. Internments after the First World War in the Slovenian/Croatian-Italian contact area have still not received in-depth analysis; however, even less is known about the internment of women.
Keywords: zgodovina 20. st., prva svetovna vojna, internacije, nasilje, ženske, tranzicija, Italija, zgornji Jadran
Published in DKUM: 13.03.2024; Views: 427; Downloads: 6
 Link to full text |
7. Prespraševanje položaja slovenske narodne manjšine v Italiji skozi vidik institucionalnega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Koren, 2023, undergraduate thesis Abstract: Z razvojem družbe se tudi oblika nasilja razvija oziroma spreminja. Družba obsoja in prepoznava neposredne oblike nasilja (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje itn.), vendar posrednih oblik nasilja, med katere uvrščamo institucionalno obliko nasilja, večina ne prepozna in ne obsoja, kar lahko vodi v nevarno normalizacijo. Za obliko institucionalnega nasilja sta značilna omejevanje in razvoj človekovih potencialov pod točko, ki bi bila sicer brez omejitev potencialno dosegljiva oziroma mogoča. Problematiko institucionalnega nasilja je treba vsakodnevno reševati, saj poglablja družbene neenakosti, pri čemer ustvarja vzporedno družbeno strukturo, za katero so značilni brezperspektivnost, ujetost in pomanjkanje osnovnih življenjskih resursov.
Diplomsko delo obsega predstavitev slovenske narodne manjšine v Italiji in njihove pravice, določene v zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji (zakon št. 38/2001) ter njihove mogoče povezave z obliko institucionalnega nasilja. Neupoštevanje zakonsko določenih pravic omejuje razvoj posameznikovih potencialov znotraj manjšinske skupnosti, kar predstavlja kršenje temeljnih človekovih pravic. Zaradi kulturnih, verskih in jezikovnih razlik se lahko med manjšinskim in večinskim prebivalstvom ustvarijo napetosti, ki nato prerastejo v različne neposredne oblike nasilja.
Keywords: slovenska narodna manjšina, institucionalno nasilje, manjšinske pravice, zaščitni zakon, Italija, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 351; Downloads: 45
Full text (1,07 MB) |
8. Inkluzija v italijanskem šolskem sistemu : magistrsko deloPatricija Puhar, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavimo zasnovo italijanskega šolskega sistema, poseben poudarek namenimo vidiku inkluzije učencev s posebnimi potrebami. Italija je ena izmed držav, ki ima skoraj 50-letno tradicijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami v redne šole. Pregled začenjamo s prikazom zgradbe šolskega sistema in predstavitvijo zakonodaje, ki ureja inkluzijo v šolskem sistemu. Razmere v šolstvu orišemo s pomočjo mednarodnega preizkusa PISA, katerega rezultati so po našem mnenju dober pokazatelj učinkovitosti šolskega sistema. Opozorimo na prilagoditve, ki so zagotovljene za učence s posebnimi potrebami, in izpostavimo vlogo individualnega izobraževalnega načrta ter prilagojenega načrta poučevanja, ki učencem omogočata ustrezno podporo pri šolanju. Ob tem predstavimo tudi vloge vseh sodelujočih v inkluzivnem šolstvu. S pregledom aktualnih raziskav predstavimo realno stanje v italijanskem šolstvu. V nekaterih pogledih italijanski šolski sistem postavlja smernice, ponekod pa za drugimi državami še nekoliko zaostaja. Še posebej pereča težava italijanskega šolstva je predčasno opuščanje šolanja. Čeprav naj bi italijanski šolski sistem slovel po vključujoči politiki, naslovimo tudi problematiko izključevanja učencev s posebnimi potrebami iz razreda. Pregled šolskega sistema strnemo s primerjavo stanja v slovenskem šolstvu.
Keywords: Italija, šolski sistem, inkluzija, učenci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 600; Downloads: 108
Full text (1,10 MB) |
9. Karakteristike uvoznega povpraševanja v izbranih evropskih gospodarstvihAjda Lipnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Analizi funkcije uvoznega povpraševanja države je bilo v mednarodni ekonomski literaturi namenjene veliko pozornosti. Prepoznavanje dejavnikov uvoznega povpraševanja in razumevanje njihovega vpliva je oblikovalcem politik v pomoč pri vzpostavljanju praks, ki omogočajo makroekonomsko stabilnost in spodbujajo gospodarsko rast. Pojasnjevalne spremenljivke uvoznega povpraševanja se med državami razlikujejo zaradi različne strukturne podlage gospodarstva, ki vpliva na trgovino. S preučevanjem dolgoročne perspektive uvoznega povpraševanja za italijansko, špansko in francosko gospodarstvo smo uporabili četrtletne podatke od leta 2000 do 2019. Empirični rezultati kažejo, da je pomembna determinanta uvoza vseh treh držav realni dohodek (BDP), funkcijo španskega agregatnega uvoza pa smo razširili še s spremenljivko industrijske proizvodnje, francosko s spremenljivko uvoznih cen in italijansko z menjalnim razmerjem in industrijsko proizvodnjo. Dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja je dolgoročno pozitivna in v skladu s stališči ekonomske teorije. Za modeliranje funkcije uvoznega povpraševanja za špansko, italijansko in francosko gospodarstvo je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Predpostavljamo, da metoda najmanjših kvadratov zagotavlja dosledne ocene uvozne funkcije in da je cenilka linearna, nepristranska in najboljša.
Keywords: Uvozno povpraševanje, ekonometrična analiza, Španija, Italija, Francija, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1124; Downloads: 154
Full text (1,33 MB) |
10. Razlike v vodenju v različnih kulturahSara Režonja, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se bomo dodobra poglobili v opredelitev funkcije vodenja, ki je pomembna v vsaki organizaciji, saj poskrbi, da zaposleni z ustreznim načinom vodenja uresničijo zastavljene cilje organizacije in da se zaposleni počutijo sprejete ter cenjene. Pri vodenju se bomo osredotočili predvsem na teorije in stile vodenja ter jih opisali. Opisali bomo funkcijo vodje, ki nosi del odgovornosti, da je zaposlenim v organizaciji prijetno in da jim delo, ki ga opravljajo, ni pretežko ali jim ne povzroča kakšnih zdravstvenih težav. Ko opredelimo funkcijo vodenja in vlogo vodje, se osredotočimo na komuniciranje, ki je prav tako pomembno pri poslovanju s tujimi poslovneži. Tukaj se bomo osredotočili na verbalno in neverbalno, ter formalno in neformalno komunikacijo, saj bomo kasneje pri primerjavi posameznih držav tudi s pomočjo kriterija poslovnega komuniciranja primerjali razlike in podobnosti držav. Zapisali bomo definicijo kulture, opisali njene značilnosti, predstavili poslovno kulturo in izpostavili, kako vpliva na proces vodenja. Preden se bomo lotili primerjalne analize med državami, bomo pri vsaki najprej opisali njeno kulturo in poslovne običaje, ki veljajo za organizacije znotraj nje. Diplomsko delo obravnava razlike v vodenju v različnih kulturah, ki temeljijo na komunikacijskih in kulturnih razlikah izbranih držav Slovenije, Nemčije in Italije. Iz primerjav z izbranimi kriteriji in podkriteriji ugotovimo, da so omenjene države med seboj po nekaterih kriterijih podobne, po drugih pa se razlikujejo. Ključne razlike med njimi so vidne predvsem v stilih vodenja v organizacijah in načinu komuniciranja. Da bi se tem razlikam izognili oziroma, da ne bi imeli težav pri soočanju z njimi, moramo vedeti, kako se v posamezni državi obnašati in na kakšen način komunicirati z vodjo ter z ostalimi zaposlenimi.
Keywords: Vodenje, Stili vodenja, Komuniciranje, Kultura, Motiviranje, Poslovna kultura, Slovenija, Nemčija in Italija
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 1504; Downloads: 330
Full text (1,04 MB) |
