| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga zasebnih vojaških podjetij med vojno v Iraku
Peter Mraz, 2020, diplomsko delo

Opis: Vojna v Iraku se je začela 20. marca 2003, uradno pa se je končala 18. decembra 2011. ZDA, Avstralija, Poljska in Velika Britanija so ob podpori petinštiridesetih drugih držav brez predhodne odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov izvedle vojaško invazijo na Irak, čemur so nasprotovale predvsem Rusija, Francija, Nemčija in večina arabskih držav. Šlo je za dlje časa trajajoč oborožen konflikt med mednarodnimi vojaškimi silami z ZDA na čelu in iraško vojsko, ter kasneje uporniškimi frakcijami v Iraku. ZDA je v iraški vojni poleg lastnih oboroženih sil najemala tudi pripadnike zasebnih vojaških podjetij, ki so se borili na strani mednarodne koalicije zavezniških sil. Zasebna vojaška podjetja so po svoji naravi pravne osebe, ki opravljajo vojaške in varnostne storitve. Zaradi spremembe ustroja vojsk v zahodnem svetu po hladni vojni se je v sodobne oborožene konflikte v vse večji meri vključeval zasebni sektor. Potreba po zasebnih vojaških podjetjih je bila najbolj razvidna med vojno v Iraku, kjer so bila uporabljena v obsegu, kakršnemu do takrat še nismo bili priča. ZDA se je kot največja svetovna sila močno zanašala na uporabo zasebnih vojaških podjetij, saj je v določenih letih vojne v Iraku število pripadnikov teh podjetij preseglo število pripadnikov oboroženih sil ZDA. Razloga za odvisnost ZDA od vojaških podjetij v času iraške vojne sta bila nezmožnost ameriških oboroženih sil, da opravijo vse potrebne vojaške naloge in zmanjševanje negativnega političnega vpliva vojne. Uporaba zasebnih vojaških podjetij je postala širši ameriški in mednarodni javnosti znana zaradi nekaterih medijsko odmevnih incidentov, v katerih so bili udeleženi pripadniki teh podjetij. Prav tako ZDA niso imele na voljo niti učinkovitega pravnega mehanizma niti politične volje, ki bi omogočala kazenski pregon pripadnikov zasebnih vojaških podjetij v primeru storitve kaznivega dejanja. Pregon kaznivih dejanj, ki so jih storili pripadniki zasebnih vojaških podjetij med vojno v Iraku, je bil zaradi pomanjkanja zakonske podlage težaven in v nekaterih primerih nemogoč.
Ključne besede: diplomske naloge, zasebna vojaška podjetja, Irak, ZDA, vojna
Objavljeno: 25.03.2020; Ogledov: 403; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (830,94 KB)

2.
SOCIOLOŠKA IN ZGODOVINSKA OZADJA FENOMENA ISLAMSKE DRŽAVE
Mojca Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Ključne besede: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1068; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Vloga in zloraba Centralne obveščevalne agencije v primeru napada na Irak leta 2003
Ana Grubar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen ustanovitve CIE je bil predvsem zagotoviti, da v prihodnosti ne bo prišlo do velikih katastrof, kot je bil na primer japonski napad na Pearl Harbor leta 1941. Vendar je delo obveščevalnih služb v nekaterih primerih tudi neuspešno, bodisi zaradi dejstva, ker je nemogoče vedno popolnoma predvideti situacijo, ali pa zaradi politike, ki mnogokrat prezre ocene obveščevalnih služb, če niso v skladu z njenimi prepričanji ali interesi. Za enega najbolj znanih obveščevalnih neuspehov velja teroristični napad na Svetovni trgovinski center leta 2001, ki je dve leti kasneje posledično pripeljal do ponovnega vprašanja o zakonitosti dela ameriške obveščevalne službe CIE. Govorimo o ameriški invaziji na Irak leta 2003 s strani administracije G. Busha mlajšega, ki je prezrla oziroma celo namerno priredila ocene CIE glede iraškega posedovanja OMU. Omenjena orožja so bila, poleg teroristične grožnje, ki naj bi jo po besedah Bele hiše predstavljal Sadam Husein, uradno glavni vzrok za napad na Irak. Po koncu prve zalivske vojne se je v Iraku začelo razoroževanje in s tem posledični nadzori inšpektorjev s strani ZN, ki so preverjali tudi prisotnost OMU. Kljub dejstvu da je ameriški nacionalni sekretar Colin Powell pred VS ZN novembra 2002 predstavil dokaze o prisotnosti OMU v Iraku, se postavi vprašanje, ali so bili ti dokazi resnični in zakonito pridobljeni. Odgovor je seveda negativen, celo Kongres ZDA je sčasoma izjavil, da je Busheva administracija pretiravala glede terorističnih groženj s strani Huseina ter se oprla na nezanesljive obveščevalne izsledke (Senate Select Committee on Intelligence, 2014). Kljub odločitvi VS ZN, da ne podpre Bele hiše pri invazije leta 2003, je Bush ustanovil Koalicijo voljnih, s pomočjo katere je vdrl v Irak. Številni analitiki, organizacije in mediji si delo obveščevalne skupnosti ter pritiske s strani političnega vrha, v omenjenem primeru, razlagajo po svoje. Določeni zagovarjajo zakonitost in suverenost takratnega dela obveščevalnih služb, spet drugi so mnenja, da je politika diktirala delo le-tem. Direktor CIE, George Tenet, je zapisal, da je CIA Beli hiši predala nezanesljive podatke, ki so v veliki meri temeljile na domnevah o iraškem orožju. Bela hiša pa je te ocene priredila in jih kot takšne lažno predstavila VS ZN ter širši javnosti. Takšno ravnanje ameriškega političnega vrha kaže na manipulativno in samovoljno delo politike, hkrati pa omadežuje obveščevalno skupnost in njeno delo v javnosti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, pristojnosti, naloge, CIA, Združene države Amerike, ZDA, Irak, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2015; Ogledov: 771; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (903,16 KB)

4.
5.
Iransko-iraška vojna : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Martin Čufer Mujakič, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je prikazan potek iransko-iraške vojne, zakaj je do konflikta sploh prišlo in kako se je le ta končal. Iransko-iraška vojna je najbolj krvav spopad po drugi svetovni vojni, saj je terjala več kot milijon življenj, po nekaterih ocenah celo dva milijona. Splošno znano dejstvo je, da ima vsaka vojna oz. konflikt med državami predvsem negativne posledice, kot so veliko število mrtvih, finančna izguba, uničenje itd. in kot smo ugotovili ni ta primer nobena izjema, saj nobena od sprtih strani ni pridobila popolnoma nič. Tako meja med državama, kot tudi politični odnosi med njima so ostali enaki tudi po koncu vojne. Povoda za iransko-iraško vojno sta bila spor zaradi z nafto bogate province Kuzestan in želja Iraka po oblasti nad mejno reko Shatt Al-Arab. Kot smo pozneje ugotovili sta oba vzroka, zaradi katerih je Irak napadel Iran ostala na isti točki, kot pred vojno, saj je Kuzestan ostal pod suverenostjo Irana, meja med državama pa še zmeraj poteka po sredini reke Shatt Al-Arab. Spoznali smo, da enako, kot v drugih spopadih modernega časa, je imela pomembno vlogo obveščevalna dejavnost. Obveščevalne službe kot so SAVAK, VEVAK in Mukhabarat, ki so delovale v korist Irana oz. Iraka v času vojne in pred njo, pa vendarle niso delovale na enak način, kot večina drugih obveščevalnih služb po svetu. Značilnost teh služb je bila, da so poleg običajnih obveščevalnih nalog opravljale tudi nečedne naloge na ukaz svojih vlad, kot so množični umori svojih političnih nasprotnikov, tako doma, kot v tujini. Čeprav se konflikt imenuje iransko-iraška vojna, je v njem poleg glavnih dveh akterk na različne načine sodelovalo tudi mnogo drugih držav. Tretje države so bile vpletene zaradi različnih razlogov. Nekatere so odkrito podpirale eno od sprtih strani, nekatere so poslovale z državama v vojni in jim prodajale orožje oz. kupovale njuno nafto, spet nekatere pa so postale vpletene zgolj zaradi svoje geografske bližine in so pogosto posledično tudi same postale tarča napadov.
Ključne besede: vojne, vojaški konflikti, Iran, Irak, diplomske naloge
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 2342; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (453,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici