61. |
62. Koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji : diplomsko deloMartin Lenart Štrovs, 2021, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo obravnava koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji. Namen je ustvariti jasen pregled nad trenutnim stanjem raziskav na tem področju ter spremljajočih tehnologijah, razumevanje katerih je pogoj za razumevanje ekonomije strojev. Pričujoče delo se najprej osredotoči na osnovne koncepte: internet stvari, agenti, tehnologije razpršenih evidenc, ekonomija strojev ter dva dodatna koncepta; droni v industriji in proizvodnja v oblaku, ki sta tesno vpletena v razvoj tega novega načina sodelovanja med stroji. Sledi pregled trenutnega stanja v industriji kot tudi potrebnih tehnologij za razširitev in uvajanje tehnologije ekonomije strojev v realna proizvodna okolja. Trenutno stanje raziskav je predstavljeno s predstavitvijo ugotovitev in analizo relevantnih razpoložljivih člankov. V sklepu ugotavljamo, da je ekonomija strojev – sodeč po trenutnih raziskavah – zelo obetavno področje, ki je naslednji logičen korak v pametni proizvodnji.
Ključne besede: ekonomija strojev, pametna proizvodnja, internet stvari, tehnologije razpršenih evidenc, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 27.08.2021; Ogledov: 1328; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (894,12 KB) |
63. Zavedanje mladostnikov glede nevarnosti spletnega socialnega inženiringaUrša Pagon, 2021, diplomsko delo Opis: Mladostniki odraščajo v dobi modernih komunikacijskih tehnologij, ki se razvijajo iz dneva v dan. Prav zato je njihovo zaupanje v te tehnologije in svetovni splet veliko, morda celo preveliko.
Zaradi tega je naš cilj izvesti raziskavo, v sklopu katere bomo proučili, koliko mladostniki vedo o spletnem socialnem inženiringu ter v kolikšni meri se zavedajo izpostavljenosti in nevarnosti tovrstnih napadov.
Diplomsko delo sestoji iz dveh delov. V teoretičnem delu smo podali teoretične osnove s področja informacijske varnosti. Opredelili smo kaj je socialni inženiring, njegove vrste, ter motive napadalcev. Posebej smo se osredotočili na spletni socialni inženiring. Opisane so tudi vrste napadalcev in posledice napadov.
V raziskovalnem delu smo si postavili raziskovalna vprašanja o zavedanju mladostnikov glede nevarnosti spletnega socialnega inženiringa. S pomočjo namensko pripravljenega vprašalnika smo izvedli raziskavo. Prejete anketne vprašalnike smo uredili, statistično obdelali, ter rezultate ustrezno predstavili. Rezultati raziskave kažejo, da je stopnja ozaveščenosti glede spletnega socialnega inženiringa proučevane populacije razmeroma nizka. Statistično značilnih razlik ni bilo moč potrditi niti glede na posamezno starostno skupino (14-19 let in 20-25 let) niti glede na spol anketirancev.
Ključne besede: socialni inženiring, mladostniki, internet, grožnja, informacijska varnost
Objavljeno v DKUM: 06.08.2021; Ogledov: 1100; Prenosov: 220
Celotno besedilo (2,86 MB) |
64. Pametni sobni rastlinjak za pridelavo mikrozelenja : diplomsko deloGregor Caf, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil razviti sobni rastlinjak za pridelavo mikrozelenja, ki uporabnika začetnika poduči o značilnostih in pogojih, ki so potrebni za rast določene rastline. Sistem uporabnika preko mobilne aplikacije obvešča o trenutnih in predvidenih pogojih rasti za določeno rastlino. Najprej smo predstavili primerjavo z obstoječimi sistemi na trgu in zastavili globalno sliko sistema, nato pa opisali postopek implementacije in integracije celotnega sistema. Sistem je sestavljen iz računalnika Raspberry Pi, senzorjev temperature in vlage zraka ter vlage prsti, LED traku, storitev v oblaku, kjer tečeta strežnik in podatkovna baza, ter mobilne aplikacije.
Ključne besede: sobni rastlinjak, mikrozelenje, internet stvari, Raspberry Pi
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 1366; Prenosov: 312
Celotno besedilo (17,15 MB) |
65. Rešitve pametnih mest v Sloveniji : magistrsko deloSimon Žibert, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Ključne besede: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Objavljeno v DKUM: 02.06.2021; Ogledov: 1597; Prenosov: 279
Celotno besedilo (2,37 MB) |
66. Integracija interneta stvari in ERP rešitveAnže Podgrajšek, 2021, magistrsko delo Opis: Internet stvari (angl. Internet of Things, v nadaljevanju IoT) je trend, ki je v trenutnem informacijskem svetu izjemno priljubljen. Vsak izmed nas vsakodnevno uporablja vsaj eno napravo, povezano s spletom, in to je pametni mobilni telefon. Zavedati se moramo, da bo prisotnost IoT naprav vedno večja in da bodo te naprave vedno bolj posegale ter vplivale tako na naše zasebno kot poslovno življenje.
ERP rešitve (angl. Enterprise resource planning solutions) so v poslovnem svetu vseprisotne. Praktično skoraj ni več podjetij, ki pri svojem poslovanju ne bi uporabljale ene izmed mnogih ERP rešitev. Dve izmed glavnih prednosti, ki jih ERP rešitev ponuja, sta transparentnost poslovanja in obdelava podatkov.
Različni trendi nenehno vplivajo na ERP rešitve, ki se morajo tem trendom nenehno prilagajati, saj so izjemnega pomena za uspešno delovanje podjetja. IoT pa je eden izmed tistih trendov, ki že vplivajo na spreminjanje in koristnost izrabe ERP rešitev. Vsa podjetja si želijo čim boljše izkoristiti rešitve, ki jih uporabljajo, zato ERP ponudniki že opažajo, da je treba podatke, ki so zajeti s pomočjo IoT naprav, kvalitetno beležiti in obdelati. Kombinacija ERP rešitev in IoT tehnologij in naprav pa lahko zato uporabniku prinese ogromno pozitivnih vplivov in večjo izrabljenost ERP rešitev.
V prvem, teoretičnem, delu magistrskega dela bomo spoznali IoT tehnologije, jih opredelili, predstavili njihov razvoj skozi zgodovino, predstavili arhitekturo delovanja, pokazali, kje so IoT tehnologije močno prisotne, spoznali bomo tudi prednosti in slabosti uporabe in podrobneje obravnavali tudi problem vpliva interneta stvari na zaposlitve. Prav tako bomo opredelili ERP rešitve, predstavili njihov zgodovinski razvoj in arhitekturo. Opredelili bomo tudi funkcionalnosti, prednosti in slabosti teh rešitev in napovedali tudi prihodnje trende.
Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi primerjavi rešitev Microsoft Azure IoT in SAP Leonardo IoT in iskanju funkcionalnosti integracije interneta stvari in ERP rešitve.
Ključne besede: Internet stvari, IoT, ERP, Microsoft Azure IoT, SAP Leonardo IoT
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1387; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,76 MB) |
67. Razvoj univerzalne senzorske platforme za zajem in prenos biometričnih podatkov : magistrsko deloMatjaž Bogša, 2021, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske naloge smo razvili senzorsko platformo, katere primarni nalogi sta zajem in prenos biometričnih in ostalih podatkov obravnavane osebe do zdravstvene ustanove, bodisi zaradi splošne oskrbe ali nesreče. Na ta način zmanjšamo potrebo po obisku zdravnika ali pa zdravstveno osebje bolje pripravimo na stanje pacienta. Osnovna protokola, okoli katerih je platforma zgrajena, sta Bluetooth in mqtt. Oba sta značilna za aplikacije v okviru interneta stvari. Prvega uporabljamo za komunikacijo med moduli platforme, z drugim pa zbrane podatke v realnem času pošiljamo do uporabnika.
Ključne besede: Internet stvari v zdravstvu, MQTT, biometrični podatki, modularnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 748; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,20 MB) |
68. Zajem in uporaba podatkov z nosljivih naprav s pomočjo uporabe komunikacije TCP/IP : diplomsko deloKevin Preac, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena večslojna rešitev Interneta stvari, kjer s pomočjo protokolnega sklada TCP/IP upravljamo mikrokrmilnik preko brezžičnega omrežja. V rešitvi se s pomočjo WeMos D1-Mini mikrokrmilnika krmili diode RGB LED-traka. Na začetku so predstavljeni Internet stvari, internetni protokolni sklad TCP/IP ter omrežni protokol HTTP. V nadaljevanju so predstavljene vse strojne komponente končnega izdelka kot tudi vse uporabljene tehnologije za izvedbo programske rešitve naloge. V končnih poglavjih je predstavljena izdelava elektronskega vezja rešitve in izdelava programske arhitekture večslojnega sistema ter povezava posameznih delov rešitve v skupno celoto. S pomočjo izpiskov kode ter diagramov izvajanja posameznih funkcij je opisano delovanje posameznih slojev, rešitve ter medsebojna komunikacija le-teh.
Ključne besede: internet stvari, ESP8266, TCP/IP, LED, mikrokrmilnik
Objavljeno v DKUM: 26.03.2021; Ogledov: 1026; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,01 MB) |
69. Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu : master thesisZdenko Nikolić, 2021, magistrsko delo Opis: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema.
Ključne besede: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 218
Celotno besedilo (4,64 MB) |
70. |
