| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 764
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Hibridni solarni in piezoelektrični sistem napajanja za okolja iot : magistrsko delo
Aljaž Mlinarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo metode za pridobivanje energije iz okolja in postopke za pretvorbo v električno energijo. Podrobno predstavljamo zgradbo, lastnosti, delovanje in uporabo piezoelektričnih senzorjev v te namene za uporabo v sistemih IoT. V nalogi smo razvili sistem za učinkovito pridobivanje energije iz okolja, z uporabo sončnih celic in piezoelektričnih senzorjev, s katerimi lahko energijo, ustvarjeno med kolesarjenjem, pretvorimo v električno energijo. Z vključitvijo sončnih celic smo razvili hibridni napajalni sistem za napajanje mobilnega senzorskega sistema, s povezljivostjo za pametna mesta, ki ga lahko namestimo na kolo. Tu služi za merjenje okolijskih parametrov, kot so temperatura, vlaga, vsebnost ogljikovega dioksida in hlapljivih organskih spojin kjerkoli v pametnem mestu.
Ključne besede: Internet stvari, piezoelektrični senzor, pridobivanje energije iz okolja, SSHI, MPPT, vremenska postaja, pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 16.12.2021; Ogledov: 899; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

52.
Vpliv interneta stvari na poslovanje
Gjorge Chavdarov, 2021, diplomsko delo

Opis: S to raziskavo želimo doseči zavest ljudi o novih prihodnjih trendih in razložiti vplive na izkušnje strank in podjetij. Glavno raziskovalno vprašanja v delu diplomskega projekta se glasi: "Kako bi internet stvari lahko pozitivno vplival na podjetja in e-poslovanje?" Internet stvari odpira vrata novim poslovnim trgom in podjetjem omogoča, da izkoristijo nove vire prihodkov, ustvarjene z inovativnimi poslovnimi modeli in tehnologijami. Razvoj interneta stvari ustvarja močne poslovne primere, povečuje čas trga in povečuje donosnost naložbe. Ena izmed tehnologij, ki smo želeli podrobneje raziskati in opisati je internet stvari. Torej, želeli smo predstaviti pomen internet stvari, kot eno izmed tehnologij ter vlogo interneta stvari pri optimizaciji poslovanja, raziskati kako lahko tehnologija internet stvari pozitivno vpliva na e-prodajo kot tudi negativne stranske učinke interneta stvari in predstaviti različne primere dobre prakse uporabe internet stvari. V raziskavi smo želeli najprej predstaviti teoretične osnove, ki so potrebne za razumevanje koncepta digitalne transformacije ter se v nadaljevanju osredotočiti na tehnologijo internet stvari in predstaviti primere dobre prakse uporabe internet stvari in s tem ugotoviti, kako podjetjem zagotavlja uspešno digitalno transformacijo.
Ključne besede: internet stvari, IoT, digitalna transformacija, poslovanje, vpliv, podjetje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1235; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

53.
Možnosti uporabe internetnih tehnologij za učnikovit management dobavnih verig
Irina Surladžioska, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali napredne internetne rešitve in njihovo neizogibnost v dobavnih verigah. Namen dela je izpostaviti pomembnost uporabe naprednih tehnoloških rešitev, temelječih na internetnem omrežju, v logistični industriji in dobavnih verigah. Temo smo obravnavali predvsem iz vidika managementa dobavnih verig, ki je še dokaj neznan pojem, vendar vse pomembnejši za podjetja, ki želijo delovati optimalno in se zavedajo pomembnosti dobre dobavne verige pri poslovanju. Dobavne verige, internet in tehnologija so gonilo današnje globalizacije, zato smo izpostavili pomembnost slednje v logističnih sistemih. Razvoj naprednih tehnologij namreč vse bolj razodeja pomankljivosti in neučinkovitost tradicionalnih dobavnih verig. Pomen vključevanja naprednih tehnoloških rešitev v dobavne verige smo preučevali predvsem z vidika finančnih prednosti in zmanjševanja tveganj. V magistrsko delo smo zajeli priložnosti, ki jih nudijo tehnološke rešitve za upravljanje dobavnih verig, kot tudi nevarnosti s katerimi se lahko podjetja soočijo. Ker je logistična industrija ena izmed največjih onesnaževalk našega planeta, pomen trajnosti pa čedalj bolj odmeven, smo obravnavali internetne rešitve kot temelj za vzpostavitev trajnostne logistike. Pogledali smo tudi v bližnjo in daljno prihodnost dobavnih verig.
Ključne besede: dobavna veriga, logistični sistemi, napredne tehnološke rešitve, internet, trajnostna logistika, management dobavnih verig
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1021; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (888,96 KB)

54.
Pametna avtomatizacija vstopa v dom na osnovi interneta stvari z uporabo Raspberry Pi : diplomsko delo
Ana Jelen, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključni nalogi s pomočjo platforme Raspberry Pi razvijemo in implementiramo lasten avtomatiziran sistem za vstop v dom. Osnovne dogodke zaznamo s pomočjo kamere in algoritma zaznave gibanja. Primerjamo in testiramo dve metodi zaznave gibanja na osnovi modela Gaussovih mešanic in Bayesove verjetnosti. Vstop v dom poteka na osnovi dvostopenjske avtentikacije, kjer se preverjata biometrična in brezkontaktna identifikacija. Biometrično identifikacijo izpolnimo že pri 80 % gotovosti prepoznave obraza, brezkontaktno pa s pomočjo zaznane naprave, ki pripada določenemu profilu. Z uporabo tehnologije interneta stvari avtomatiziran sistem samodejno upravlja z lučmi v prostoru glede na sončni vzhod in zahod, predvaja glasbo in regulira temperaturo zraka glede na letni čas. Celotni sistem testiramo 30 dni, kjer je bila odzivnost sistema manjša kot 5 sekund in uspešnost odločanja sistema večja kot 90 %. Uporabo sistema dodatno podpremo z enostavno namizno aplikacijo, ki uporabniku omogoča ogled video prenosa v živo, konfiguracijo osebnih profilov, ročno upravljanje vhodnih vrat in pregled zgodovine dogodkov.
Ključne besede: internet stvari, avtomatizacija, zaznava gibanja, prepoznava obraza, Raspberry Pi
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1099; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

55.
Izdelava in analiza nadzornega sistema z uporabo tehnologij interneta stvari : diplomsko delo
Klemen Vršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je izdelava nadzornega sistema za sistem akvaponike s pomočjo tehnologij interneta stvari. Opisali smo sistem akvaponike, katerega nadzorujemo s pomočjo senzorjev. Senzorji spremljajo temperaturo vode, temperaturo in vlažnost zraka, pretok vode, Ph vrednost vode. Podatke smo pridobili in obdelali s pomočjo mikrokrmilnika Arduino, te smo s pomočjo radijske in wifi povezave prenesli na strežnik, jih tam obdelali ter prikazali z uporabniškim vmesnikom, ki smo ga izdelali s pomočjo orodja Ionic React. Na podlagi zbranih podatkov smo lahko sistem akvaponike optimalno izkoristili in zagotovili primerno rast rastlinam in ribam.
Ključne besede: arduino, nadzorni sistem, akvaponik, internet stvari
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1063; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

56.
Razvoj skalabilnega simulatorja interneta stvari : diplomsko delo
Andraž Vrečko, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili in predstavili problem skalabilnosti interneta stvari na primeru implementiranega sistema. Najprej smo opisali internet stvari ter predstavili problem skalabilnosti. Nato smo podali zasnovo arhitekture našega sistema in opisali posamezne komponente. Razvili smo sistem, ki prejema meritve simuliranih avtomobilov, jih obdela, shrani v podatkovni bazi ter omogoča uporabniku pregled nad njimi v spletni aplikaciji. Razvit sistem smo testirali in ocenili, da bi lahko obdelal podatke za vsaj 100.000 povezanih avtomobilov.
Ključne besede: Internet stvari, skalabilnost, mikrostoritve, senzor
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1167; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

57.
Mobilna aplikacija za oddaljeno upravljanje vozila s kamero na platformi Raspberry Pi : diplomsko delo
Anže Ferčec, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil pripraviti vozilo z vrtljivo kamero, na katerem je računalnik Raspberry Pi, in narediti aplikacijo za Android mobilno napravo, s katero bi lahko upravljali vozilo na daljavo preko brezžičnega internetnega omrežja. V diplomskem delu je najprej opisana zasnova celotnega projekta, uporabljena strojna in programska oprema. Nato je bolj podrobno predstavljena implementacija naše rešitve, kjer se predstavi kalibracija uporabljenih senzorjev, izračun orientacije s pomočjo algoritma Madgwick, zajem slike na vozilu in potek komunikacije med vozilom ter mobilno napravo. Na koncu diplomskega dela je opis testiranja, predstavitev dobljenih rezultatov in predlogi za možne izboljšave trenutne rešitve.
Ključne besede: Raspberry pi, mobilna aplikacija, obdelava senzorskih signalov, internet stvari, oddaljeno upravljanje vozila
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1039; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

58.
Nevtralnost interneta: človekova pravica v digitalni dobi? : magistrsko delo
Andreja Breškon, 2021, magistrsko delo

Opis: Pojav interneta velja za globalni fenomen, saj si življenja brez njegove pomoči ne bi več znali predstavljati. Internet lahko svoj uspeh pripiše ravno odprtosti, saj je z lahkoto prosto dostopen vsakomur in vsepovsod. Uporabniki, ki imajo možnost internetne povezave, lahko do informacij na internetnem omrežju dostopajo skoraj neomejeno. Da bi se omogočile čimbolj kakovostne spletne storitve in splošna internetna uporaba, pa se posamezniki ne smejo soočati s posebnimi omejitvami glede dostopa do omrežja ali drugimi omejitvami pri uporabi storitev, aplikacij in vsebin na internetu. Za takšne primere se je zato uveljavilo načelo nevtralnosti omrežja. Uvodoma magistrsko delo prikazuje splošno opredelitev pojma in njegov razvoj ter, primerjavo pravnega področja nekaterih neevropskih držav (predvsem Združene države Amerike). Področje nevtralnosti interneta namreč izhaja iz pravice do interneta in se tako razteza po vsem svetu. Ne glede na različne nacionalne zakonodaje je definicija načela vedno opredeljena enako. Za boljše razumevanje je predstavljena tudi sodna praksa, ki pa se v Evropski uniji zaenkrat osredotoča zgolj na en primer Sodišča Evropske unije, saj je nevtralnost omrežja relativno nov pojem. Ne glede na ustrezno evropsko zakonodajo in smernice, ki so v pomoč državam članicam pri uveljavitvi nacionalne zakonodaje o nevtralnem internetu, pa tveganje še vedno predstavlja pravna neenotnost držav članic na tem področju. Magistrsko delo med drugimi preučuje tudi ustreznost ureditve slovenske uzakonitve pojma nevtralnosti ter ali le-ta zadostuje ali bi bile na tem področju potrebne dopolnitve. Ugotavljam, da se nevtralnost omrežja hkrati povezuje tudi z načelom odprtega interneta in načelom brezplačnega interneta. Kljub hitremu razvoju digitalnega ekosistema pa glavno težavo še vedno predstavlja pomanjkljiva tehnična infrastruktura in cenovna nedostopnost interneta. Glavna tema, na katero se v magistrski nalogi osredotočam, je odgovor na vprašanje »Ali bi se nevtralnost interneta lahko uvrščala v sklop temeljnih človekovih pravic?«. Razprave o tem, da bi internet lahko postal nova človekova pravica, se sicer že pojavljajo, vendar zaenkrat še niso dovolj intenzivne za dejansko uresničitev. Pravica do interneta s svojo učinkovitostjo, razsežnostjo in vplivom trenutno še ne izpolnjuje kriterijev za uvrstitev med temeljne človekove pravice. Podobno velja tudi za nevtralnost interneta. Če bi bila nevtralnost interneta temeljna človekova pravica, bi posamezniki namreč imeli takšne privilegije, da bi lahko prosto odločali, na kakšen način in kako bodo uporabljali internet, katere informacije, storitve ali aplikacije bodo z njegovo pomočjo iskali in se jih posluževali, brez omejitev. Slednje bi vplivalo na celotno strukturo svetovne družbe. Prihodnost interneta in telekomunikacijskih sredstev zaenkrat ostaja še vedno nepredvidljiva in posledično nedorečena. Razvoj se trenutno usmerja v brezplačno dostopne točke na javnih mestih. Na takšen način se omogoča vsaj začasno dostopanje do interneta tistim uporabnikom, ki si ga sicer ne morejo privoščiti. Ker internetna povezava na žalost ostaja posebna ugodnost sodobne družbe, pravne določbe o priznanju novih človekovih pravic v digitalni dobi ostajajo prevelik izziv.
Ključne besede: nevtralnost omrežja, odprt internet, ponudniki internetnih storitev, Uredba 2015/2120, Zakon o elektronskih komunikacijah, BEREC, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1434; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (852,56 KB)

59.
Varnostni vidiki naprav za pametne domove : diplomsko delo
Nataša Feher, 2021, diplomsko delo

Opis: Pametni dom je kombinacija računalniških, nadzornih in komunikacijskih tehnologij, ki so povezane preko omrežja z namenom avtomatizacije celotnega sistema za zagotavljanje upravljanja, optimizacije in prilagoditve naprav in njihovih funkcij. V diplomski nalogi predstavimo pametne domove, njihov koncept, prednosti in slabosti. Predstavimo tudi varnostni vidik pametnih domov, od groženj in nevarnosti, nepredvidenih dejavnikov do rešitev na temnem spletu. Osrednji del diplomske naloge je raziskava v obliki anketnega vprašalnika, ki temelji na uporabniških navadah in seznanjenosti glede konfiguriranja naprav pametnih naprav za pametni dom med Slovenci. Po analizi raziskave smo ugotovili, da se večina uporabnikov zaveda pomena varnosti in zaščitenosti pametnih naprav, prav tako poznajo naprave dovolj dobro, da se zavedajo tudi nevarnosti uporabe pametnih domov.
Ključne besede: pametni dom, pametne naprave, internet stvari, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (831,67 KB)

60.
Branje časopisov v tiskani in digitalni obliki med mladimi v Sloveniji : diplomsko delo
Daša Kompan, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnji družbi časopis še vedno velja za pomemben vir informacij. Razvoj interneta je časopisnim hišam omogočil objavo vsebin tudi v digitalni obliki. S tem je postal lažje in hitreje dostopen uporabnikom. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kakšni obliki berejo časopise mladi v Sloveniji, katere vsebine jih v časopisu najbolj pritegnejo, katere slovenske časopise največ berejo, kako dostopajo do časopisov ter kakšno vlogo igrajo družbena omrežja pri branju časopisov v digitalni obliki.
Ključne besede: Časopis, mediji, internet, mladi, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (623,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici