| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIKOVANJE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA NA PRIMERU ALUREG - PIN D.O.O.
Aleš Brumec, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo preučevali organizacijsko strukturo novoustanovljenega podjetja Alureg PIN d.o.o. v Slovenski Bistrici. Podjetniški inkubator je pomemben za bližnja podjetja, kot tudi za kraj oziroma občino. Podjetniški inkubator bo pomagal podjetjem pri večjih projektih, kot tudi pri inkubiranju podjemov in podjetij. V podjetniškem inkubatorju naj bi se kazalo združenje Slovensko Bistriških podjetij, kar bi za njih predstavljalo dodatno konkurenčno prednost na trgu. Kot za vsa druga podjetja je tudi za podjetniški inkubator zelo pomembna pravilna izbira organizacijske strukture, katera bo omogočila optimalno delovanje in maksimalno izrabo resursov podjetja. Opredelitev organizacijske strukture ni le teoretična preučitev struktur in izbira najprimernejše. Podjetje mora ves čas spremljati in dopolnjevat organizacijsko strukturo, katera se lahko skozi čas delovanja podjetja spreminja. Ugotovitve ali smo zasnovali pravo organizacijsko strukturo lahko začnemo analizirati šele po nekem obdobju delovanja, katero pokaže ustreznost zasnove. Potreba po hitrem reagiranju in spremembah v okolju je spodbudila nastanek vrste novih organizacijskih konceptov, ki vključujejo komponenti dinamičnosti in odprtosti. Za obravnavan primer smo izbrali organizacijsko strukturo, ki jo avtorji raznih knjig imenujejo dinamična mreža. V literaturi lahko zasledimo tudi izraz virtualna organizacija. Menimo, da je ta organizacijska struktura najprimernejša, saj edina obravnava podjetje združeno kot virtualno celoto. Organizacijska struktura je pri nas dokaj mlada, zato so starejši managerji do nje nezaupljivi. Zraven tega je pri dinamični mreži potrebnega veliko medsebojnega zaupanja in discipliniranosti, kar pa pri novo zasnovanem kadru ni lahko uresničiti. Uspešna podjetja, kot je Alureg PIN d.o.o. morajo znati izkoristit gospodarsko recesijo, ki trenutno prizadeva podjetja po vsem svetu. V takšnih trenutkih se še bolj izrazito kažejo fleksibilnost in dinamičnost podjetij, kot jo omogoča dinamična mreža. Temu bi z drugimi besedami lahko rekli prilagajanje podjetja situacijskim spremenljivkam.
Ključne besede: o Organizacija o Urejenost organizacije o Organizacijska struktura o Virtualna organizacija o Podjetniški inkubator o Dinamična mreža o Mrežna povezanost o Management
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2388; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (492,06 KB)

2.
PODPORA OBČINE ŠENTJUR PRI RAZVOJU MLADIH PODJETIJ
Hana Sudar, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času, času gospodarske krize, temelji pomemben delež gospodarstva, tudi na manjših podjetnikih, manjših gospodarskih družbah in samozaposlenih. To se je kazalo že v preteklosti in tudi trenutno ima vedno večji pomen. V svojem diplomskem seminarju sem preučila kakšne so možnosti za le-te v Sloveniji, osredotočila pa sem se na možnosti in pogoje za manjše podjetnike in gospodarske družbe ter samozaposlene v Občini Šentjur. Izpostavila sem Mrežni podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina, poslovna enota Šentjur, saj ta na področju Občine Šentjur, najbolj aktivno spodbuja mlade k razvoju poslovnih idej, in jim pri uresničevanju le-teh tudi pomaga. Inkubirana podjetja so s storitvami, nasveti, pomočjo, skupno uporabo prostorov in tehnologije ter z subvencijami Mrežnega podjetniškega inkubatorja, v veliki meri zadovoljni in odločeni nadaljevati svojo poslovno pot, tudi po dobi inkubacije. Trenutno gre pri večini podjetij, razen enega, kjer so že trije zaposleni, za samozaposlitev. Vendar ne smemo zanemariti trenutne neugodne gospodarske klime, in težkih pogojev za poslovanje in uspeh. Zelo velik uspeh bo, če bodo podjetja poslovno uspešna tudi v prihodnosti, s preživetjem in uspešnostjo, pa se bodo povečale tudi možnosti razvoja, širjenja dejavnosti, preboja na tuje zahtevne trge, zaposlovanja novih kadrov idr.
Ključne besede: Podporno okolje, nova podjetja, inkubirana podjetja, občina Šentjur, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1388; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
ANALIZA SUBJEKTOV INOVATIVNEGA OKOLJA
Aleksandra Rusjan, 2012, magistrsko delo

Opis: Slovensko inovativno okolje predstavljajo podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter tehnološki parki, ki spodbujajo nastajanje novih podjetij. Magistrska naloga prikazuje analizo inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije, ki so v Združenju inkubatorjev in tehnoloških parkov. Postopek analize in pregleda ponudbe, storitev, ugodnosti ter kasneje izbire primernega tehnološkega parka ali inkubatorja je zamuden; prav tako je samo delovanje inkubatorjev in tehnoloških parkov podjetnikom premalo poznano. Naloga izhaja iz teze, da so subjekti inovativnega okolja podjetnikom premalo poznani. S pomočjo analize rezultatov, ki smo jih dobili z anketnim vprašalnikom med mladimi podjetji, ki niso ustanovljena več kot osemnajst mesecev, smo odgovorili na zastavljeni hipotezi in dosegli zastavljene cilje, ki smo si jih zadali na začetku pisanja tega dela. Naloga s pomočjo anketnega vprašalnika izlušči tiste inkubatorje oz. tehnološke parke, ki glede na potrebe anketirancev, ponujajo največ in kasneje s pomočjo programa za večparametrsko odločanje DEXI, predlaga med možnimi rešitvami, najbolj primernega.
Ključne besede: Inovativno okolje, Podjetniški inkubator, Tehnološki park, Večkriterijsko odločanje
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1223; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Analiza prisotnosti stebrov in elementov start-up ekosistema v Sloveniji in razlogi za odhod start-up podjetnikov iz Slovenije v tuje pospeševalnike
Tanja Kožuh, 2016, magistrsko delo

Opis: 21. stoletje označuje družba znanja, v kateri znanje predstavlja osnovni vir za razvoj novih idej, izdelkov, storitev in procesov z visoko dodano vrednostjo in sposobnostjo konkuriranja na globalnem trgu. V družbi znanja igrajo pomembno vlogo visoko izobraženi in ustvarjalni posamezniki, ki imajo edinstveno znanje, kompetence, izkušnje in povezave ter so dovolj podjetni in ambiciozni, da svoje ideje razvijejo v inovacije in nove podjeme z globalnim tržnim potencialom. Zanje smo v literaturi zasledili različna imena kot na primer novi mednarodni podjemi, od zagona globalni podjemi, visokotehnološka start-up podjetja, globalna start-up podjetja itd. Odločili smo se, da bomo v magistrski nalogi uporabili ime start-up podjetje. Start-up podjetje smo opredelili kot novonastalo podjetje, običajno mlajše od 3 let, ki izkorišča znanje za ustvarjanje novih inovativnih izdelkov ali storitev v pogojih izjemne negotovosti ter je od samega začetka usmerjeno na globalni trg. Globalno okolje, v katerem delujejo start-up podjetja, je izjemno negotovo in dinamično, stopnja preživetja start-up podjetij pa nizka. V splošnem velja, da naj bi devet od desetih start-up podjetij v prvih letih delovanja propadlo. Ker se za start-up podjetja v splošnem predpostavlja, da bodo v prihodnosti hitreje rasla kot ostala novoustanovljena podjetja ter da bodo ustvarila neproporcionalno več novih zaposlitev kot obstoječa podjetja, jim pripisujemo pomembno vlogo pri rasti gospodarstva. Prav zaradi njihove pomembne vloge so se v svetu pojavili novi načini podpore nastajanju in razvoju start-up podjetij, med katerimi je tudi start-up ekosistem. V Sloveniji imamo vzpostavljene temelje za razvoj nacionalnega start-up ekosistema, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter in dinamičen razvoj. Podatki kažejo, da število start-up podjetij v Sloveniji narašča, raste pa tudi vrednost kapitalskih vložkov vanje. S ponudbo mednarodno primerljivih programov se krepi tudi inovativno in podporno okolje, kjer vodilno vlogo prevzemajo predvsem tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji in podjetniški pospeševalniki, ki v okviru svojih programov povezujejo zasebne in javne vire financiranja, mentorstvo, strokovno podporo, podjetja in raziskovalne institucije ter zagotavljajo fleksibilne prostorske pogoje in infrastrukturo. Kljub temu pa ugotavljamo, da start-up podjetniki iz Slovenije odhajajo v start-up ekosisteme v tujino, zato smo se odločili, da start-up ekosistem v Sloveniji proučimo iz vidika celovitosti in sposobnosti zagotavljanja vseh pogojev, ki so potrebni za podporo start-up podjetjem.
Ključne besede: start-up podjetništvo, start-up podjetje, start-up ekosistem, podjetniški ekosistem, družba znanja, spill-over teorija podjetništva, Triple/Quadruple/Quintuple Helix, tehnološki park, univerzitetni inkubator, podjetniški pospeševalnik
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 657; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (6,61 MB)

5.
KRMILNI SISTEM ZA INKUBATOR IN VALILNIK JAJC
Blaž Mandl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zasnova elektronske krmilne enote za inkubator in valilnik jajc. Inkubator jajc je naprava, ki v zaprtem prostoru vzdržuje optimalne pogoje, potrebne za izvalitev. Ti pogoji se lahko vzpostavijo z ustrezno regulacijo temperature in vlage, ter z ustreznim obračanjem jajc v primernih časovnih intervalih. Opisana je izdelava strojne opreme, programske opreme ter praktična izvedba. Sistem je zgrajen na modularen način in omogoča dodajanje novih funkcionalnosti ter je zato primeren za večino uporabnikov. Izdelan je bil prototip elektronske krmilne enote, ki izpolnjuje večino podanih zahtev.
Ključne besede: Inkubator, valilnik, krmilni sistem, regulacija, mikrokrmilnik, Arduino
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1445; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (11,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici