| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
EKOLOŠKA UČINKOVITOST IN KONKURENČNOST PODJETJA V TRŽNEM GOSPODARSTVU
Goran Vukelja, 2009, diplomsko delo

Opis: Z razvojem industrije je človeštvo pridobilo marsikatero dobrino, ki nam je omogočila višjo raven kvalitete življenja. Pozabili pa smo, da bomo plačali preveliko ceno za naše brezskrbno potrošniško življenje. S pomočjo ekološke učinkovitosti si želimo ohraniti standard življenja oziroma ga izboljšati, hkrati pa poskušamo ohraniti naravno ravnovesje. Pomembno je, da se vsak posameznik začne zavedati kako z svojimi dejanji vpliva na družbeno in naravno okolje. Ekološka učinkovitost nam omogoča, da se približamo trajnostnemu sonaravnemu razvoju, kot edino možno rešitev za gospodarske subjekte in naravno okolje v prihodnosti. V kolikor bomo še naprej zanemarjali naš življenjski prostor, se nam utegne pripetiti, da bomo naš planet ogrozili do točke, od katere bodo vsi naši napori za izboljšanje zaman.
Ključne besede: Ekološka učinkovitost, EMAS, ISO, Gospodarski sistem z linearnim tokom, Gospodarski sistem z krožnim tokom, LCA, LCC, CBA, Trajnostni sonaravni razvoj, BAT, IPPC, Eko-stroški, BREF dokumenti
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 2072; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Fuzzy Logic Model for the performance benchmarking of sugar plants by considering best available techniques
Damjan Krajnc, Miro Mele, Peter Glavič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper deals with the problem of performance benchmarking of traditional beet sugar plants, by considering Best Available Techniques (BAT) for beet sugar production, as determined by the Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC) Directive. A Fuzzy Logic Model, based on fuzzy set theory, was constructed for this purpose, in order to compare the performances of sugar plants within the sector's best standards, as expressed in the Reference Document on BAT. The effectiveness of the model was tested in the case study,in which three sugar plants were benchmarked against the BAT regarding the consumption of energy, water, raw materials and the production of wastes, wastewater, by-products and the main product. The model was recognized as helpful for the benchmarking needs of sugar plants. In addition, by integrating BAT Reference Document analysis into the model, it provides IPPC permitting authorities with an objective method and uniform BAT benchmarks to manage permitting process.
Ključne besede: chemical processing, beet sugar production, sugar industry, clean technologies, performance benchmarking, IPPC Directive, technology performance assessment, fuzzy set theory, best available techniques, IPPC permitting process
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1621; Prenosov: 52
URL Povezava na celotno besedilo

4.
OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA PO IPPC DIREKTIVI
Lea Grosek, 2014, diplomsko delo

Opis: Izboljšanje kakovosti okolja in varstva okolje je ena izmed temeljnih nalog Evropske unije. Za uresničitev tega cilja je bila med drugim sprejeta Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC direktiva). IPPC direktiva določa okvir celotnega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Prinaša zahtevo po uveljavitvi okoljevarstvenih dovoljenj, ki se izdajajo pred začetkom obratovanja ali spremembi obratovanja naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Vsebina okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati ukrepe s katerimi se zagotovi visoka stopnja varstva okolja kot celote. Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, morajo naprave slediti razvoju najboljših razpoložljivih tehnik. Pri izbiri najboljših razpoložljivih tehnik je potrebno upoštevati geografski položaj obrata ter klimatske razmere. V dovoljenju morajo biti določene mejne vrednosti emisij za snovi, za katere je verjetno da jih bo posamezni obrat izpuščal v velikih količinah. Mejne vrednosti emisij temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah. Države članice morajo pogoje v dovoljenju redno preverjati in posodabljati. Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju direktive IPPC, je bila leta 2010 sprejeta nova direktiva – Direktiva o industrijskih emisijah (IED direktiva), ki je združila sedem obstoječih direktiv s področja industrijskih emisij v eno samo.
Ključne besede: Celoviti nadzor in preprečevanja onesnaževanja okolja, IPPC direktiva, okoljevarstveno dovoljenje, najboljše razpoložljive tehnike, mejne vrednosti emisij, IED direktiva.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1345; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (170,60 KB)

5.
UDELEŽBA JAVNOSTI PRI ODLOČANJU O POSEBNIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU AARHUŠKE KONVENCIJE IN ZVO-1
Monika Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti. Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.
Ključne besede: Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolja, udeležba javnosti, presoja vplivov na okolje, Direktiva PVO, Direktiva IPPC, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje, odločanje o posebnih dejavnostih
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 864; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (700,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici