| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenos divjih genotipov hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere ter njihov odziv na sušo v lončnem poskusu
Lara Kovačevič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (IHPS) smo v letu 2014 prenesli divje genotipe hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere, ter ugotavljali njihov odziv na sušo v lončnem poskusu. Analizirali in primerjali smo odziv divjega hmelja, nabranega v Sečoveljskih dolinah in sorte Savinjski golding (SG) na sušne razmere. Delo je potekalo v več fazah. V tkivni kulturi smo uporabili genotipe z oznakami SOL 9/11-10, SOL 13-2, SOL 13-9, SOL 9/11-18, SOL 11/11-33 in sorto Savinjski golding. V prvi fazi smo le-te prenesli na gojišče za koreninjenje. Nato smo z metodo aklimatizacije utrdili rastline navedenih genotipov za namen lončnega poskusa. V tretji fazi, ko so bile rastline presajene v lonce, smo pet loncev vsakega genotipa izpostavili sušnim razmeram, medtem ko smo jih pet optimalno zalivali. Po štirinajstih dneh smo naredili vzorčenje listov in po uveljavljenem protokolu določili relativno vsebnost vode (ang. RWC - relative water content). Spremljali smo morfološke spremembe listov in merili vsebnosti vode v njih. Zapisovali, opisovali in fotografirali smo sprotna opažanja. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali.
Ključne besede: hmelj, Humulus lupulus L., sušni stres, in vitro, in vivo, lončni poskus
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 496; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
ELIMINACIJA HMELJEVEGA LATENTNEGA VIROIDA (HLVd) PRI KRIŽANCU HMELJA (Humulus lupulus L.) Z OZNAKO 31/299
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu raziskovali pridobivanje brezviroidnih rastlin iz meristemskega tkiva hmelja, križanca z oznako 31/299. Iz terminalnih in lateralnih brstov je bilo v sterilnih pogojih izoliranih 298 meristemov, ki smo jih položili na MS gojišče z 9µM BAP (6- benzilaminopurin) za iniciacijo brstov (MSB). Od izoliranih 298 meristemov jih je 58 propadlo, 40 jih je zakrnelo, 39 jih je kalusiralo. Od 161 ali 54 % ozelenelih in normalno regeneriranih meristemov jih 65 ali 22 % nismo testirali, 96 ali 33 % pa smo jih analizirali na prisotnost hmeljevega latentnega viroida (HLVd) z metodo RT-PCR in agarozno elektroforezo. Od opravljenih 96 preizkusov prisotnosti HLVd je bilo 9 brezviroidnih križancev hmelja z oznako 31/299. Viroide smo uspešno eliminirali pri 9 oziroma 3 % regenerantov. Eliminacija viroidov je bila uspešnejša pri glavnih poganjkih in manj uspešna pri stranskih poganjkih.
Ključne besede: žlahtnenje rastlin, viroidi, HLVd hmeljev latentni viroid, hmelj (Humulus lupulus), križanec 31/299, brezviroidne rastline, RT-PCR metoda, agarozna elektroforeza
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2237; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici